Ne le za mularijo
V tokratni številki smo naredili manjši preizkus igričarskih prenosnikov. Gre za segment, ki je razmeroma mlad. V preteklih letih smo sicer občasno dobili kak model, ki je bil prekrit z rdečimi plameni in je v njem rohnela zmogljiva grafična kartica, v zadnjem letu, dveh se je ponudba hitro razmahnila.
Ker gre za enega izmed bolj zdravih delov osebnega računalništva, to seveda ne preseneča. Tako so se v ta segment podali prav vsi večji izdelovalci. Ne samo, da se segment širi, tudi dobički so večji kot pri sicer priljubljenih cenejših napravah – spet lep bonus za izdelovalce (in prodajalce).
Pri tem je zanimivo, kako so za to odgovorni povsem družbeni premiki. Na eni strani imamo razviti svet, kjer nas je res veliko takih, ki smo v mladosti začeli z računalniškimi igrami, takrat še na družinskih, strojno ne ravno zmogljivih računalnikih. Danes lahko brez težav posežemo po taki grafično zmogljivi mrcini – igre torej niso več le za mularijo, temveč so postale povsem legitimno preživljanje prostega časa tudi za druge, starejše generacije. Ko igrajo računalniške igre celo upokojenci (tarok prek spleta, recimo), veš, da gre za področje, ki nima meja.
Drug spodbuden dvig, bržkone potencialno še večji in pomembnejši od tega v razvitem svetu, pa prihaja iz Azije. Tam se namreč življenjski standard vse hitreje veča, to opažamo pravzaprav na vseh področjih, ki jih pokrivamo. Tako pri pametnih telefonih kot pri računalnikih in vseh drugih napravah, Azija (predvsem pa Kitajska) je gigantski trg, ki raste hitreje od zahoda.
In tam so računalniške igre pri določenem segmentu populacije res noro priljubljene. Slišali smo že o tem, koliko ljudi je postalo povsem odvisnih od njih. Pred kratkim smo brali celo o tem, kako je oče najel nekoga, da je v igri ubil sinov lik. Upal je, da bo to sina spravilo k pameti in bo opustil igranje iger.
... igre torej niso več le za mularijo, ampak so postale povsem legitimen način za preživljanje prostega časa tudi za druge, starejše generacije.
Še ena zanimivost azijskega trga je ta, da so tam nadvse priljubljene igre, ki se igrajo prek spleta (še bistveno bolj kot pri nas). Si mislimo, da je to povezano s tem, da so bili računalniki (sploh zmogljivejši) v preteklosti predragi za večino uporabnikov. Ti so torej igrali igre predvsem v internetnih lokalih, ki jih na zahodu praktično ne poznamo več. V takem okolju je, jasno, bolj smiselno igrati spletno igro, ki ni vezana na določen računalnik (predvsem s točkami, kjer shranimo napredek).
To je po vsej verjetnosti tudi eden izmed razlogov, zakaj so ti prenosniki toliko zanimivejši. Če si tako ali tako vajen zahajati v neki lokal igrat igre (in, jasno, za dostop do spleta), namizni računalnik pač odpade. Če spremljamo zahodne (ameriške, evropske) forume za računalniške igre, vidimo, da praktično vsi igrajo na namiznih računalnikih. A tudi pri nas sumim, da bodo ti prenosniki s časom postali vedno bolj priljubljeni. No, morda pa bomo čez nekaj let igrali le še na pametnih telefonih (nad tablicami pa je velika večina že tako ali tako obupala).
