Našega namizja nova oblačila

Računalniško namizje lahko poimenujemo tudi delovna miza navidezne pisarne, saj opravlja podobno nalogo kot njena resnična različica. Obe uporablja in ju ureja vsak uporabnik po svoje. Možnosti ureditve in urejanja pa je silno veliko in tudi zato temu namenjena orodja in dodatki zanje spadajo med bolj iskano in uporabljano "blago".

Najrazličnejše teme, ozadja, takšne in drugačne vrste pisav in ikon, ki pripomorejo k "lepšanju" naših namizij, so večinoma preživete rešitve, ki praviloma nimajo praktične vrednosti. A mogoče je tudi drugače. Recimo s selitvijo v navidezno 3D okolje, kot ga omogoča program BumpTop.

Program je na voljo v dveh različicah (brezplačni, a nekoliko okrnjeni in profesionalni, oziroma polni, ki je plačljiva). Glede svojih strojnih zahtev (grafika, pomnilnik) sodi med bolj zahtevne, a računalnik, na katerem se bohoti Vista s svojim vmesnikom Aero, bo za normalno delo kar zadoščal.

BumpTop omogoča uporabno zlaganje ikon v kupčke, ki jih na različne načine lahko pregledujemo. Na fotografiji sta dva izmed načinov.

Po preprosti namestitvi in zagonu se znajdemo v zanimivem okolju, ki je na prvi pogled še najbolj podobno odprti kartonasti škatli, ki ji vidimo vse štiri stranice in dno. Uporabno je, da zna program brez težav "preseliti" ikone s prej uporabljanega (klasičnega) namizja v novo 3D in se nam s tem ni treba posebej ukvarjati. Več časa je zato dobro posvetiti urejanju novega okolja, predvsem smiselnemu razporejanju ikon in tudi videzu. Pravil za tako početje ni, vsak lahko sledi svojim željam in potrebam, ki jih (do določene mere seveda) program tudi uspešno izvede.

Delo z njim (oziroma njegovimi orodji) je precej preprosto, čeprav se moramo najprej navaditi povsem novega okolja in videza (način dela lahko sicer hitro spoznamo ob pomoči priloženega vodiča). Orodja so precej domiselna, zanimiva in do njih dostopamo (večinoma) ob pomoči miške. Z njo po namizju rišemo različne like, ki v kombinaciji s pritisnjenim levim ali desnim gumbom v izhodišču lika prikažejo različne ukaze. Bere se zapleteno, a je v resnici povsem preprosto in uporabno.

Z risanjem likov po namizju in klikanjem se v izhodišču prikaže krog z različnimi ukazi za nadaljnje delo.

Urejanju v BumpTopu posvetimo nekaj več časa, saj lahko ikone, sporočila lepimo na vse stene, poljubno premikamo in večamo ali manjšamo.

Opazno je, da želi program kar najbolj posnemati resnični svet. Najbolj pri premikanju ikon, saj se te obnašajo precej podobno kot stvari, ki jih imamo na svojih pisalnih mizah (papirji, knjige, zvezki). Ob premikanju se zaletavajo, odbijajo druga od druge, "vrivajo". Tudi v kupčke jih lahko zložimo in vsebino teh kupčkov elegantno (listanje kot pri knjigi, prikaz v mreži) pregledujemo. Podobno kot v pisarni na steno jih tudi tu lahko prilepimo na katero od sten namizja. K preglednosti pripomore tudi orodje za večanje ali manjšanje izbranih ikon, s čimer lahko precej dobro prikažemo tiste, ki so bolj pomembne. Pogled na namizje je mogoče prilagoditi, saj stene preprosto približamo in tako bolje vidimo, kaj je na njej.

Uporabniški vtis, ki ga program pripravi, je precej dober, na trenutke skoraj navdušujoč, saj se trudi (in mu to uspeva) kar najbolj posnemati način dela v resničnem svetu. Pohvalimo lahko samo izvedbo, domiselna in uporabna orodja ter možnosti urejanja. Moti predvsem njegova potratnost v izrabi računalniških zmogljivosti, želeli bi še nekaj več dodelanosti (razlike v videzu med 3D namizjem in klasičnimi 2D okni zagnanih programov so kar velike) in še boljše možnosti spreminjanja videza (recimo preprosto spreminjanje barv posameznim ploskvam).

BumpTop

Kaj: Navidezno 3D namizje.

Izdeluje: bumptop.com.

Cena: Brezplačen (okrnjena različica), 29 dolarjev (polna različica).

Za: Zanimiv pristop in realistično posnemanje resničnega sveta, 3D izvedba, domiselna in uporabna orodja, možnosti urejanja.

Proti: Potratnost v izrabi strojne opreme, nedorečenost v nekaterih podrobnostih, premalo možnosti spreminjanja videza.