Mnenje: Fotografski somrak
V tej številki smo preizkusili par kompaktnih fotoaparatov - Nikonova B600 in A1000. Oba dva sta povsem solidna predstavnika svojih razredov, prvi ponuja predvsem širok razpon zuma, drugi pa odličen nadzor, združen s številnimi funkcijami in kakovostnim, dovolj majhnim ohišjem. A pri obeh je zanimivo, da uporabljata tipalo enake velikosti, kot smo že deset let vajeni pri kompaktnih, tudi žepnih fotoaparatih. In, po novem, tudi pri zmogljivejših telefonih.
Lahko se kar takoj popravim – najzmogljivejši pametni telefon ponujajo fotografska (oziroma svetlobna) tipala, ki so denimo večja, od tistega v, Nikonovem A1000 (ki velja nekaj čez štiristo evrov in meri na zahtevnejše uporabnike). Huaweijev novi P30 Pro – o njegovem preizkusu lahko ravno tako preberete v tej številki – ima vgrajena že tri tipala, vsako za svojim objektivom. Tipalo, postavljeno za srednje široki objektiv (torej to, ki ga najpogosteje uporabljamo), je okoli 60 odstotkov večje kot pri omenjenem Nikonu.
V praksi je razlika sicer majhna, v A1000 meri 0,4 kvadratnega centimetra, pri Huaweiju pa 0,7. A vseeno gre za zanimiv znak, kako daleč so prišli fotoaparati, vgrajeni v telefone. Ob tem v slednjih dobimo vgrajeno še optično stabilizacijo slike in funkcijo HDR, da o vseh možnostih povezljivosti in gori aplikacij niti ne govorimo.
Predstavljam si, da bo digitalne fotoaparate doletela podobna usoda, kot je ukazno vrstico.
Taktika, da se v telefone vgradi več ločenih tipal, od katerih je vsako povezano s svojim objektivom, je zelo zanimiva. S tem lahko dosežemo boljše rezultate pri določenih goriščnih razdaljah oziroma lažje sploh pridemo do določenih goriščnic. Pri kompaktnih aparatih smo vajeni, da imajo modeli z velikim razponom objektiva hkrati tudi majhno tipalo, tisti, ki pa imajo malo (ali celo nič) zuma, pa večje tipalo. Pri telefonih pa lahko proizvajalci enostavno dodajajo tipala za poljubni namen – enega za dolgi zum, drugega za boljšo kakovost pri bolj klasični goriščnici, tretjega za res dobro delovanje v temi, mogoče kdaj dočakamo še ločenega za zajem videa, recimo.
Vsekakor pa moram priznati, da sem bil nad omenjenim huaweijem res presenečen, kar se tiče fotografskih (in video) zmogljivostih. Digitalnim fotoaparatom res ostajajo le še funkcionalne prednosti, kot je rokovanje. Ponujajo res hitro in enostavno upravljanje prek množice namenskih kolesc, drsnikov in tipk. A roko na srce, velika večina uporabnikov tega ne potrebuje, niti ne zna zares izkoristiti.
Predstavljam si, da bo digitalne fotoaparate doletela podobna usoda, kot je ukazno vrstico. Ta je še vedno v uporabi, še vedno ima zagovornike, ki lahko prek nje določena opravila opravijo hitreje in natančneje kot prek grafičnih uporabniških vmesnikov, a večina ljudi jo vidi kot neko zastarelo tehnologijo, ki se občasno pojavi v kaki seriji o hekerjih.
Fotoaparati so danes že skoraj tam, tudi trajektorija je lepo vidna. Trg se bo še naprej krčil, predvsem na strani cenejših modelov, ostali bodo torej le profesionalni modeli. Pa tudi teh bo po vsej verjetnosti manj, kot jih je bilo v preteklosti, tako po številu različnih modelov (in proizvajalcev) kot po samih prodajnih količinah. Mogoče pa jih rešijo »vplivneži« in razne YouTube zvezde (seveda če ne bodo tudi ti vsi presedlali na sponzorske telefone).
