Objavljeno: 15.4.2005 15:39 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor December 2004

Med 17 in 19 palci

17- in 19-palčni monitorji LCD so v zadnjem letu pridobili občuten tržni delež v primerjavi z drugimi vrstami monitorjev. 17-palčni modeli so se že nekaj časa dobro prodajali, v zadnjih mesecih pa so zaradi zniževanja cen čedalje bolj priljubljeni tudi 19-palčni modeli. Ti sicer ponujajo isto ločljivost, je pa zato njihova diagonala 2 cm daljša, kar je kakor nalašč za igranje iger in gledanje filmov.

Pred leti smo 17-palčnike obravnavali ločeno od 19-palčnih LCDjev. 19-palčni monitorji so imeli zaslone z ločljivostjo 1600 × 1200 pik, medtem ko so 17-palčniki, tako kot danes, prikazovali 1280 × 1024 pik. Ker se 19-palčni monitorji z visoko ločljivostjo niso "prijeli" med uporabniki, je kmalu večina izdelovalcev preklopila na nižjo ločljivost tudi pri 19-palčnikih, tako da imajo danes prav vsi LCDji z diagonalo 19'' ločljivost 1280 × 1024 pik.

17-palčniki so danes tudi najmanjši monitorji s to ločljivostjo. Še pred dvema letoma je bila na trgu tudi ponudba 16-palčnikov, ki so ponujali isto ločljivost, vendar se med kupci prav tako niso prijeli. Vidne podrobnosti so bile premajhne, še posebej, ko smo monitor primerjali s primerljivim 17-palčnim katodnikom, na katerem smo sliko prikazovali v zanj običajni ločljivosti 1024 × 768 pik. Zanimivo, da so se zasloni z visoko ločljivostjo ob sorazmerno majhni diagonali uveljavili v prenosnih računalnikih, kjer 14- ali 15-palčni zaslon z ločljivostjo 1400 × 1050 pik ali celo 1600 × 1200 pikam ni nič nenavadnega, medtem ko moramo pri namiznih monitorjih za tako visoke ločljivosti poseči po zaslonih z diagonalo 20 palcev ali več.

Zlati Monitor

Med 17-palčniki je izbira različnih monitorjev res velika, prav tako so velika tudi odstopanja in razlike med posameznimi modeli na preizkusu. Najbolje se je odrezal LG Flatron L1730P. Gre za nadpovprečno opremljen monitor, ki se ponaša tudi z zelo svetlo in enakomerno osvetljeno sliko. Monitor odlikuje tudi dokaj ugodna cena v primerjavi s podobno opremljenim tekmecem in prijetna oblika ohišja.

Pri 19-palčnikih je izbira nekoliko manjša, a zato nič lažja. Najbolje se odreže NEC AccuSync 92VM. Gre za sicer dokaj špartansko opremljen monitor, ki pa je prikazal kontrastno sliko z dobro kotno vidljivostjo. Monitor je tudi med cenejšimi 19-palčniki na preizkusu.

Zaradi priljubljenosti 17-palčnikov je izbira seveda velika, na trgu pa se vsako leto na novo pojavi kar nekaj izdelovalcev, katerih ime nato tudi dokaj hitro pozabimo, saj gre večinoma za muhe enodnevnice, ki ne preživijo trdega boja z že uveljavljeno konkurenco. Na trgu najdemo tudi nekaj podjetij, ki so se uveljavila pri monitorjih s katodno cevjo, izdelovanja monitorjev LCD pa so se lotili dokaj pozno oziroma le na določenih trgih, tako da njihovi izdelki pri nas niso bili na voljo.

Zaradi velike izbire so velike tudi razlike med izdelki posameznih izdelovalcev. Razpon cen je zelo velik, saj se cene 17-palčnikov gibljejo od 70.000 tolarjev do 150 tisočakov za najprestižnejše modele. Razlika je podobna tudi pri 19-palčnikih: najcenejše dobimo že za dobrih 100 tisočakov, medtem ko bo za najdražje treba odšteti tudi do dvakrat več. Višja cena navadno prinese tudi bolje opremljen monitor: tako imajo dražji skoraj vedno tudi priključek DVI, ne samo VGA, v nekatere modele je vgrajen tudi razdelilnik USB. Po drugi strani so razlike v prikazani sliki precej manjše, še posebej, če gledamo modele istega izdelovalca v različnih cenovnih razredih. Zasloni so pri različnih modelih pogosto isti, tako da je zelo podobna tudi prikazana slika.

Pri izbiri monitorja pogosto nimamo možnosti, da bi ga pred nakupom preizkusili in postavili ob bok konkurentom, tako da se najpogosteje orientiramo po tehničnih značilnostih, ki jih navede izdelovalec. Pri monitorjih večina največ pozornosti posveča kontrastnemu razmerju, odzivnemu času in svetlosti. Morebitni kupci pa morajo biti pozorni, saj gre za lastnosti, ki jih je težko izmeriti v praksi, tako da se izdelovalci pri navajanju zmogljivosti monitorjev pogosto poslužujejo različnih zvijač, s katerimi lahko potem navedejo višje (oz. nižje, če gre za odzivni čas) vrednosti in tako zavedejo kupca. Več o značilnostih monitorjev in o razlikah med navedenimi in dejanskimi tehničnimi značilnostmi si lahko preberete v letošnji novembrski številki.

Kako delujejo

Osnova za zaslone LCD so tekoči kristali. Gre za snovi, ki pri določeni temperaturi niso ne v trdnem ne v tekočem stanju. Pri trdnih snoveh so molekule vedno obrnjene v isto smer in na istem mestu glede na druge molekule. Pri tekočinah lahko molekule spreminjajo smer in položaj glede na druge molekule. Pri tekočih kristalih so molekule vedno obrnjene v isto smer, vendar se lahko prosto gibljejo glede na druge molekule. Izkaže se, da so tekoči kristali precej bliže tekočinam kakor trdnim snovem. Da iz trdne snovi dobimo tekoče kristale, moramo dovesti precej več energije, kot da tekoče kristale povsem utekočinimo. Temperaturni razpon, v katerem je določena snov v agregatnem stanju tekočih kristalov, je dokaj majhen, za izdelavo zaslonov LCD pa potrebujemo snov, ki je v stanju tekočih kristalov pri sobni temperaturi.

Tekoče kristale delimo na termotropične in liotropične. Za termotropične je značilno, da se odzivajo na spremembe temperature ali tlaka. Pri liotropičnih pa je njihova reakcija na zunanje vplive odvisna od tega, v katerem topilu so raztopljeni. Uporabljajo se predvsem v detergentih in milih. Termotropične kristale razdelimo na izotropične in nematične. Pri izotropičnih so posamezne molekule tekočih kristalov razporejene naključno, medtem ko so pri nematičnih molekule razporejene po vnaprej določenem vzorcu. Za izdelavo zaslonov LCD uporabljamo nematične tekoče kristale.

Za izdelavo zaslona LCD potrebujemo dve stekleni plošči s polarizacijskima plastema. Na drugo stran plošč (na stran, kjer ni polarizacijskega filtra) je nanesena polimerna plast z mikroskopskimi vzporednimi grbinami in žlebiči. Žlebiči morajo biti vzporedni s polarizatorjem na drugi strani plošče. Na polimer je nato nanesena plast nematičnih tekočih kristalov. Zaradi grbin in žlebičev se kristali razporedijo vzporedno s polarizatorjem na plošči. Če na plast tekočih kristalov postavimo drugo stekleno ploščo, katere polarizator (in s tem tudi grbine) je pod kotom 90° glede na prvo, se vsaka naslednja plast kristalov, gledano iz smeri prve plošče proti drugi, rahlo zasuče proti smeri polarizatorja na drugi plošči. Ko je postopek končan, so kristali med obema ploščama razporejeni v spirali, prva plast kristalov pa je glede na zadnjo plast zasukana za 90°. Za to, da dobimo zaslon LCD, moramo dodati še plast z elektrodami, s katerimi ustvarjamo električno polje v plasti tekočih kristalov.

Ko svetloba prehaja skozi prvo polarizacijsko steklo, se polarizira. Pri prehajanju vsake posamezne plasti tekočih kristalov kristali rahlo zasučejo polarizacijsko ravnino, tako da je polarizacijska ravnina svetlobnega žarka pri prehodu skozi vse plasti tekočih kristalov zaradi njihove postavitve zasukana za 90° glede na polarizator na prvi plasti polarizacijskega stekla. Svetloba tako lahko preide skozi drugo plast stekla. Kadar so kristali razporejeni v spirali med obema plastema stekla, lahko svetloba torej prehaja skozi zaslon. Če z elektrodo naelektrimo plast tekočih kristalov, se spirala "odvije", saj se molekule tekočih kristalov razporedijo vzporedno z električnim poljem, ki ga ustvari elektroda. Tekoči kristali tako ne zasučejo več polarizacijske ravnine svetlobe in zaslon zaradi tega ne prepušča svetlobe. Pri naprednejših oblikah zaslonov LCD lahko z elektrodami natančneje krmilimo količino svetlobe, ki jo prepušča zaslon, tako da lahko prepušča samo del svetlobe. Pri monitorjih LCD je zaslon seveda razdeljen v mrežo pik, nadzorujemo pa lahko kristale v vsaki piki ločeno od drugih.

V današnjih monitorjih LCD se uporabljajo zasloni z aktivno matriko. Ti zasloni imajo dodano plast s tranzistorji in kondenzatorji (TFT - Thin Film Transistor). Z mrežo tranzistorjev določimo, katero piko želimo prižgati, in na mestu te pike napolnimo kondenzator. Zmogljivost kondenzatorja je pri zaslonih več kot dovolj velika, da vzdržuje stanje električnega polja do naslednje osvežitve ali spremembe stanja. Napetost, s katero vzdržujemo električno polje, lahko natančno nadzorujemo in tako nastavljamo količino svetlobe, ki jo prepušča določena pika na zaslonu LCD. Pri današnjih zaslonih LCD zmore vsaka pika prikazati 256 stopenj svetlosti.

Ko je treba več barv

Monitorji LCD so v boju za uporabnikovo pisalno mizo v pisarni in doma že premagali katodnike. Prinašajo namreč ostro sliko brez nepotrebnega sevanja, na mizi zasedejo manj prostora, njihove slabosti v primerjavi z monitorji s katodno cevjo pa so z vsako generacijo izdelkov manjše, oziroma jih večinoma ni več. Na mizah oblikovalcev, načrtovalcev in sploh povsod, kjer je potreben natančen prikaz barv, pa zaenkrat še vedno prevladujejo monitorji s katodno cevjo. Deloma zaradi nižje cene izdelkov, pa tudi zaradi nekaterih slabih strani LCDjev (slabša kotna vidljivost, manjši kontrast, manjši razpon prikazanih barv).

Tehnologijo SpectraView, ki jo je predstavilo podjetje NEC Mitsubishi, naj bi odpravila zadnje ovire za to, da monitorji LCD zasedejo tudi delovne mize najzahtevnejših uporabnikov. To so dosegli z nekoliko zmogljivejšim zaslonom LCD, poleg tega ob monitorju dobimo tudi paket programskih in strojnih orodij za naprednejše nastavljanje in kalibracijo monitorja. Priložena programska oprema SpectraViev Profiler omogoča samodejno in ročno kalibracijo prikazane slike na zaslonu. Monitorju tako neposredno nastavimo svetlost, temperaturo bele barve in krivuljo svetlosti. Nastavitve lahko seveda shranimo in izdelamo ICC profil. Ločeno lahko nastavljamo krivuljo gama za vsako barvo posebej z desetbitno natančnostjo. Poleg programske opreme pa je seveda pomembna tudi sama strojna zasnova monitorja. Zaslon LCD zmore prikazati 1024 odtenkov na posamezni barvni kanal (običajni monitorji 256). Gre tudi za ene prvih monitorjev, ki zmorejo na zaslonu prikazati celoten nabor barv, ki jih imamo na voljo pri tiskanju, in po tem prekašajo tudi najzmogljivejše monitorje s katodno cevjo.

Tehnologijo SpectraView je NEC Mitsubishi zaenkrat uporabil v dveh svojih monitorjih z diagonalama 19 in 21 palcev. V prihodnje lahko pričakujemo, da se bo nabor izdelkov še povečal, prav tako pa tudi konkurenca ne bo stala križem rok in bo verjetno kmalu predstavila zaslone s podobnimi lastnostmi. Uporabniki s plitvejšimi žepi pa se lahko nadejamo, da bodo določeni elementi nove tehnologije v prihodnosti na voljo tudi v cenejših monitorjih z manjšimi diagonalami.

Črno-beli monitorji LCD bi na trgu seveda doživeli dokaj slab sprejem. Za prikaz barv pa moramo vsako izmed pik razdeliti na tri podpike. Vsaka skrbi za prikaz ene izmed osnovnih barv (rdeče, zelene, modre). To dosežemo tako, da pred vsako podpiko postavimo barvni filter, ki obarva svetlobo. Če uporabimo zaslon s tekočimi kristali, pri katerem zmore vsaka pika prikazati 256 stopenj svetlosti, lahko s kombinacijo treh barvnih pik prikažemo 2563 oziroma 16,7 milijona barv.

Vrste zaslonov LCD

Vsi zasloni LCD v današnjih monitorjih delujejo po istem načelu, kljub temu pa je kar nekaj tehnologij, s katerimi izdelovalci zaslonov LCD tekmujejo med seboj na trgu. Vsaka ima poleg prednosti tudi nekaj slabosti, tako da bomo vsaj v bližnji prihodnosti srečevali zaslone vseh vrst, saj zaenkrat še nobena tehnologija ni toliko boljša od drugih, da bi lahko izrinila konkurenco s trga. Zaslone LCD lahko tako razdelimo v štiri skupine.

V prvi so zasloni z zasukano nematiko (Twisted Nematics - TN). Gre za najstarejšo tehnologijo zaslonov z aktivno matriko, ki ima svoje korenine še v zaslonih s pasivno matriko (ki se danes v monitorjih LCD ne uporabljajo več). Gre za najcenejšo tehnologijo zaslonov LCD, zato je med izdelovalci poceni zaslonov še vedno najbolj priljubljena. Pri zaslonih TN se tekoči kristali, kadar so pod napetostjo, postavijo v spiralo, katere os je pravokotna na površino zaslona. Kadar posamezna pika ni pod napetostjo, prepušča svetlobo in je bele barve, medtem ko moramo za to, da piko ugasnemo, kristale postaviti v električno polje. Obvladovanje tekočih kristalov, razporejenih v spiralo, je dokaj težavno, zato monitorji TN težko prikažejo povsem črno barvo. Posledica tega je dokaj slabo kontrastno razmerje zaslona, črne površine za zaslonu pa so pogosto temno sive barve. Druga slabost zaslonov TN pa je ta, da so optične lastnosti spirale, če gledamo pod kotom, drugačne, kakor če gledamo na zaslon pravokotno. Navaden zaslon TN (taki se dandanes ne uporabljajo več) ima tako kotno vidljivost največ 90°. Današnjim zaslonom TN je dodana posebna plast, s katero povečamo kotno vidljivost. Kljub temu je kotna vidljivost pri zaslonih TN še vedno le okoli 150°, tako da še vedno zaostaja za konkurenčnimi tehnologijami. Slabost zaslonov TN je tudi dokaj nenatančen prikaz barv, zato so monitorji LCD s takim zaslonom neprimerni za okolja, kjer je potreben natančen in točen prikaz barv na zaslonu.

Prednost zaslonov TN pa se pokaže, ko merimo odzivni čas, saj je ta zelo kratek. Zasloni TN so bili prvi, ki so imeli odzivni čas manjši od 20 ms. Odzivni čas je podatek, ki pove, koliko časa porabimo za to, da ugasnjeno piko povsem prižgemo in nato spet ugasnemo. Pri tem gre v bistvu za zavajanje, saj so odzivni časi, kadar spremenimo svetlost pike z ene stopnje sivine na drugo, precej višji. Kljub temu se je meritev uveljavila in samo zasloni TN so danes sposobni prikazovati sliko z deklariranim odzivnim časom, ki je manjši od 20 ms. V praksi se izkaže, da je razlika med zaslonom z odzivnim časom 25 ms in takim s 16 ms precej manjša, kakor kažejo omenjene številke. Kljub temu so se zasloni TN prav po zaslugi te lastnosti spet uveljavili na trgu, ko je že kazalo, da jih bodo konkurenčne tehnologije izdelave zaslonov izrinile z njega.

Zaslone IPS (In Plane Switching) sta leta 1996 razvila Hitachi in NEC. Pri zaslonih IPS so tekoči kristali vedno poravnani vzporedno s površino zaslona. Ko pika ni pod električno napetostjo, je črne barve. Piko prižgemo tako, da kristale zasukamo za največ 90° okoli osi, pravokotne na površino zaslona, pri skrajnem zasuku pa tako dobimo povsem belo sliko. Prednost zaslonov IPS je v veliki kotni vidljivosti, ki je pri sodobnih zaslonih že več kot 170°. Druga prednost je dokaj natančen prikaz barv. Zasloni IPS se tako najbolj približajo katodnikom po pravilnem in natančnem prikazu barv. Poglavitna slabost zaslonov IPS je dolg odzivni čas, še posebej, če ga primerjamo z zasloni TN. Tako imajo najsodobnejši zasloni IPS odzivni čas 25 ms. Kljub temu je treba izpostaviti, da je razlika predvsem pri prižiganju in ugašanju pike med obema skrajnostma (med povsem belo in povsem črno), medtem ko je razlika pri prehodu iz ene stopnje sivine v drugo med zaslonoma TN in IPS precej manjša. Prednost zaslonov IPS se pokaže tudi, ko pika na zaslonu umre. Medtem ko je mrtva pika pri zaslonih TN navadno bele barve, je mrtva pika pri zaslonih IPS črna in tako manj moteča. Danes se zasloni IPS uporabljajo le za 19- in večpalčne zaslone LCD, saj so jih pri 17-palčnikih, predvsem zaradi ugodnejše cene, s trga povsem izpodrinili zasloni TN.

Fujitsu je leta 1998 razvil zaslone MVA (Multi-Domain Vertical Alignment), ki naj bi imeli najboljše lastnosti tako zaslonov TN kot IPS. Razvili so se iz tehnologije Vertical Alignment, ki jo je Fujitsu razvil dve leti prej. Pri zaslonih VA so kristali, kadar niso pod napetostjo, razporejeni pravokotno glede na polarizacijski filter. Ko so kristali pod polno napetostjo, se postavijo pod kotom 45° glede na polarizator in na zaslonu se prikaže bela pika. Ti zasloni so se lahko pohvalili z zelo hitrim odzivnim časom, ki je bil že takrat krajši od 25 ms, vendar so imeli težave s kotno vidljivostjo. Ker so kristali pod kotom 45° glede na površino zaslona, smo pri gledanju z ene strani nanje gledali pravokotno, z druge pa vzporedno glede na njihovo postavitev. Pri gledanju z ene strani smo tako videli pravo barvo pike, medtem ko je bila pika pri gledanju pod kotom z druge strani monitorja črna. To težavo je odpravila tehnologija MVA. Pri njej so vsako piko na zaslonu razdelili na podenote. Vsaka podenota zase deluje enako kakor zasloni VA, tako da se kristali v posamezni podenoti še vedno zasučejo za 45°. Vendar pa se kristali, če gledamo dve sosednji podenoti, zasučejo v nasprotne smeri (v prvi npr. v smeri urnega kazalca, v drugi podenoti pa v nasprotno smer). Tako je pika pravilne barve ne glede na to, s katere strani gledamo na zaslon pod kotom.

Težava zaslonov MVA je, da je odzivni čas, če merimo prižiganje in ugašanje povsem bele pike, res kratek, vendar pa je pri prehodu iz sivine v drug odtenek sive ta čas zelo dolg in tako daljši kot pri konkurenčnih tehnologijah. Prednost teh zaslonov je dobro kontrastno razmerje in predvsem prikaz črne barve, ki je povsem črna. Po prikazu barv zaostajajo za zasloni IPS, še vedno pa so prikazane barve bolj pravilne kot pri zaslonih TN. Zasloni MVA so danes med manj razširjenimi, saj na spodnjem delu trga ne morejo tekmovati z zasloni TN, ki ponujajo več po nižji ceni, medtem ko se pri zaslonih z veliko diagonalo večina izdelovalcev odloča za tehnologijo IPS.

Kako smo preizkušali

Ocena slike monitorja je pogosto odvisna tudi od preizkuševalca, saj je mnenje o tem, ali je slika dobra ali slaba, lahko tudi subjektivno. Da zmanjšamo subjektivni vpliv ocenjevalca na končno oceno monitorja, uporabljamo program Display Mate for Windows podjetja Sonera Technologies, namenjen prav preizkušanju zaslonov. Program izrisuje zaporedje slik, vzorcev, tekstur in prelivov, s katerim izpostavimo večino slabosti monitorja, tudi tiste, ki jih pri delu z računalnikom ne bi opazili. Nato smo monitorje preizkusili v nekaj bolj razširjenih pisarniških programih: v Wordu smo preverili enakomernost osvetlitve zaslona, ko je slika za zaslonu skoraj povsem bela, v Wordu in Excelu pa smo preverili tudi, kako je s prikazom črk in črt na zaslonu. Monitorje smo nato preizkusili še s programom za obdelavo bitnih slik, kjer smo preverili, kakšen je prikaz barv. Ocenili smo, kako se besedilo in slike vidijo, če na zaslon gledamo pod kotom, tako v vodoravni kot v navpični smeri. Na koncu smo preverili še, kako se monitorji obnesejo pri predvajanju filmov in v igrah. Zavrteli smo film DVD s programom PowerDVD in odigrali nekaj iger v igrah Unreal Tournament 2003 in Doom 3.

Pri ocenjevanju smo največjo težo pripisali ostrini in enakomernosti osvetlitve zaslona. Veliko pozornost smo posvetili tudi kotni vidljivosti. Svetlost, prikaz barv in prikaz bitnih slik imajo pri ocenjevanju nekoliko manjšo težo. Na tem mestu smo upoštevali tudi, kako se monitor odreže pri poganjanju videa in iger. Na koncu smo nekaj pozornosti posvetili tudi vgrajeni elektroniki, predvsem prisotnosti (oz. odsotnosti) sneženja na drobnih vzorcih in samodejni nastavitvi, ocenili pa smo tudi opremljenost monitorja z vmesniki in dodatki. Skupna ocena je povprečje vseh ocen ob upoštevanju različnih tež posameznih lastnosti monitorjev.

Monitorje smo preizkušali z računalnikom z grafično kartico nVidia GeForce FX 5600, ki ima tako izhod VGA kot DVI. Monitorje, ki podpirajo oba načina priklopa, smo si ogledali priključene tako na vmesnik VGA kot tudi DVI. Preizkušali smo v okolju Windows XP SP2.

Zasloni PVA (Patterned Vertical Alignment) so Samsungova izpeljanka zaslonov MVA. Zasloni PVA v osnovi delujejo enako kakor zasloni MVA: posamezna pika je razdeljena na podenote, v kateri se kristali sučejo pod kotom največ 45°. Samsung je z nekaterimi prijemi še poudaril prednosti tehnologije MVA. Tako imajo zasloni PVA odlično kotno vidljivost (ta je skoraj 180°), poleg tega imajo ti zasloni tudi zelo visoko kontrastno razmerje (ki je pri najsodobnejših izpeljankah že 1000 : 1), s katerim lahko tekmujejo tudi z monitorji s katodno cevjo. Slabost zaslonov PVA je, podobno kot pri zaslonih MVA, slab odzivni čas, kadar so spremembe v stopnji svetlosti majhne. Zaslone PVA zaenkrat izdeluje le Samsung, kar po eni strani otežuje njihovo širšo uveljavitev, vendar pa so zato odstopanja v kakovosti različnih zaslonov zelo majhna. Pri drugih vrstah zaslonov je namreč zelo pomembno tudi to, kdo je izdelal zaslon in ne samo, kako deluje, saj kakovost zaslonov od izdelovalca do izdelovalca precej niha.

Tabela zaslonov

Acer AL1714

Acerjev AL1714 je osnovni 17-palčnik tega izdelovalca. Gre za dokaj klasično oblikovan izdelek v običajni slonokoščeni barvi. V ohišju monitorja ni bilo dovolj prostora za napajalnik, zato je ta zunanji, je pa izdelovalec v monitor vgradil par zvočnikov. Monitor lahko priključimo na vmesnik VGA, medtem ko vmesnika DVI nima. Ena izmed odlik monitorja je kratek odzivni čas, saj je ta po izdelovalčevih navedbah le 14 ms. Nastavitveni menuji so dokaj pregledni, nobenih pripomb pa nismo imeli tudi na samodejno nastavitev.

Zaslon je dokaj enakomerno osvetljen: nekaj rahlo temnejših lis smo namreč opazili šele pri povsem beli zaslonski sliki. Pri gledanju pod večjimi koti je slika precej nekontrastna in svetlejša, barve pa manj razločne. Sneženje na drobnih vzorcih smo opazili na kar nekaj testnih slikah, vendar pa ga pri običajnem delu opazimo dokaj redko, tako da lahko rečemo, da vgrajena elektronika pri pretvorbi signala dobro opravlja svoje delo.

Acer AL1714

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 3

Kakovost slike: 4

Priklop: VGA.

Cena: 92.000 tolarjev.

Acer AL1721

AL1721 je namenjen nekoliko zahtevnejšim kupcem kot šibkejši Acerjev model AL1714. Monitor je nekoliko bolj drzno oblikovan od prej opisanega Acerja. Gre za srebrno-črn monitor, ki ga lahko priključimo tako na vmesnik VGA kot tudi DVI. Tudi pri AL1721 izdelovalec v ohišje ni vgradil napajalnika. Nastavljanje poteka prek preglednih menujev, na katere pa bo večina le redko zašla, saj samodejna nastavitev dobro opravlja svoje delo. Zanimivo, da ima vgrajeni zaslon LCD nekoliko slabši odzivni čas kot pri šibkejšem modelu: pri AL1721 je ta običajnih 16 ms.

Osvetlitev zaslona je precej neenakomerna. Monitor ima nekaj rahlo temnejših lis po celotni površini zaslona, leva polovica zaslona pa je v povprečju malenkost temnejša od desne. Bolje se odreže vgrajena elektronika, ki analogni signal pretvarja v digitalnega: sneženja na drobnih vzorcih je skoraj povsem neopazno. Kotna vidljivost je povprečna: slika je pri gledanju pod kotom nekoliko temnejša in manj kontrastna.

Acer AL1721

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 4

Kakovost slike: 3

Priklop: VGA, DVI.

Cena: 106.000 tolarjev.

Belinea 10 17 11

Belinea s svojimi izdelki meri na kupce s plitkejšimi žepi. Manj zahtevnim uporabnikom je tako namenjen monitor 10 17 11. Gre za osnovno opremljen 17-palčnik, ki je izdelek OEM, saj povsem enak monitor pri nas dobimo tudi pod imenom Yüsmart. Stojalo monitorja je precej nizko, tako da je zaslon le nekaj centimetrov nad pisalno mizo. Napajalnik je vgrajen v ohišje monitorja. Monitor priključimo na vmesnik VGA, kabel pa je kar vgrajen v monitor in ga ne moremo zamenjati ali izklopiti. V monitor je vgrajen tudi par zvočnikov, ki povsem zadoščajo za pisarniško delo, pri predvajanju glasbe ali igranju iger pa bo treba poseči po zunanjih zvočnikih.

10 17 11 je prikazal dokaj neenakomerno osvetljeno sliko, saj pri beli podlagi opazimo nekaj temnejših lis. Sneženje na drobnih vzorcih je opazno tudi pri običajnem delu. Slika je pri gledanju pod večjim kotom temnejša in nekoliko manj kontrastna. Prikazane barve so nekoliko nežive, vendar to lahko odpravimo z manjšim posegom v nastavitve.

Belinea 10 17 11

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 2

Kakovost slike: 3

Priklop: VGA.

Cena: 79.900 tolarjev.

Belinea 10 17 50

Zmogljivejši izmed obeh Belineinih 17-palčnikov na preizkusu se od modela 10 17 11 razlikuje tako po zunanjosti kot tudi po opremljenosti. Monitor je nekoliko bolj zaobljene, a še vseeno običajne oblike. Priključimo ga lahko tako na vmesnik VGA kot tudi DVI. Napajalnik je vgrajen v ohišje monitorja, tako da je na pisalni mizi nekaj manj zmede s kabli. Stojalo omogoča natančno prilagajanje položaja zaslona: nastavimo lahko naklon in višino zaslona, monitor vrtimo okoli navpične osi, zaslon pa lahko tudi zasukamo za 90°okoli osi in ga tako postavimo v navpični položaj.

Barve, ki jih je prikazala zmogljivejša Belinea, so nekoliko manj žive kot pri nekaterih tekmecih. Tudi enakomernost bi lahko bila boljša, saj je spodnja polovica zaslona nekoliko manj osvetljena od zgornje. Sneženje na drobnih vzorcih je celo na testnih slikah komajda opazno, povsem pa ga odpravimo s priklopom na vmesnik DVI. Kotna vidljivost je povprečna: slika je pod kotom nekoliko temnejša, a še vedno dobro razločna.

Belinea 10 17 50

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 4

Kakovost slike: 3

Priklop: VGA, DVI.

Cena: 115.900 tolarjev.

Benq FP767

Benq s svojimi izdelki pokriva celo področje zunanjih naprav za računalnike, z monitorji pa mu je uspelo pridobiti kar zavidljiv tržni delež. Model FP767 je na trgu na voljo že kar dolgo, izdelovalec pa njegove lastnosti nenehno izboljšuje, tako da gre v bistvu za nov model monitorja v istem ohišju in z isto oznako, kot jo je imel predhodnik. Monitor ima v simpatično oblikovanem ohišju dovolj prostora tako za napajalnik kot tudi zvočnike. Ker gre za osnovni model, je opremljenost z vmesniki temu primerna: priključimo ga lahko le na vmesnik VGA. Na samodejno nastavitev nismo imeli pripomb.

Žal se Benqov 17-palčnik ne more pohvaliti z enakomerno sliko. Ta je, kar se opazi predvsem pri svetlih podlagah, zelo neenakomerno osvetljena. S kotno vidljivostjo zaslona se je monitor uvrstil v povprečje. Pohvalili bi vgrajeno elektroniko, saj sneženja na drobnih vzorcih tudi pri testnih rastrih nismo opazili, tako da analogno/digitalni pretvornik svoje delo dobro opravlja.

Benq FP767

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 3

Kakovost slike: 3

Priklop: VGA.

Cena: 88.800 tolarjev.

Benq FP783

Eden bolj zanimivo oblikovanih monitorjev na preizkusu je Benqov monitor FP783. Vijoličasto-bel monitor na rogovilasto oblikovanem stojalu pritegne pozornost tudi z nenavadnim izborom barv za ohišje. Gre za dokaj dobro opremljen monitor, namenjen zahtevnejšim kupcem. Tako ga na računalnik lahko priključimo tako prek vmesnika VGA kot tudi DVI. V monitor je vgrajen tudi razdelilnik USB s tremi priključki, ki je danes že precej redek kos opreme, prav pa bo prišel predvsem tistim, ki na sprednji strani ohišja računalnika nimajo priključkov USB. Nastavljanje poteka prek zelo preglednih in lepih menujev, večinoma pa zadostuje pritisk na gumb za samodejno nastavitev.

Zaslon se ne more ravno pohvaliti z enakomerno sliko. Predvsem po kotih je zaslon, če imamo na njem svetlo sliko, kar opazno temnejši. Tudi s kotno vidljivostjo se ne izkaže najbolj, saj je slika pri gledanju pod kotom precej temnejša. Podobno kot pri šibkejšem modelu se tudi pri FP783 elektronika odreže pri pretvorbi signala VGA, tako da sneženja na drobnih vzorcih nismo opazili.

Benq FP783

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 4

Kakovost slike: 3

Priklop: VGA, DVI.

Cena: 110.700 tolarjev.

CTX S762A

CTX je s svojimi monitorji s katodno cevjo v preteklosti pritegnil kar nekaj uporabnikov, po krajšem zatišju pa se je na naš trg pred kakšnim letom vrnil z dokaj pisano paleto LCDjev. S762A je šibkejši izmed obeh preizkušenih 17-palčnikov tega podjetja. Majhen in lahek monitor, ki ima v stojalo vgrajeno ročico za prenašanje, lahko priključimo na vmesnik VGA, medtem ko priključka DVI nima. Napajalnik je vgrajen v ohišje zaslona. S stojalom lahko nastavimo le naklon zaslona. Nastavljanje monitorja poteka prek simpatičnih menujev, na samodejno nastavitev pa nismo imeli večjih pripomb.

S762A je prikazal dokaj dobro sliko. Osvetlitev je med bolj enakomernimi, le ob desnem robu je namreč nekaj rahlo temnejših lis, a jih, razen pri svetli enobarvni zaslonski sliki, ne opazimo. Kotna vidljivost je povprečna: slika je pod kotom temnejša in manj kontrastna. Sneženja na drobnih vzorcih med delom nismo opazili, medtem ko je na testnih slikah rahlo opazno, a ne moteče.

CTX S762A

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 3

Kakovost slike: 4

Priklop: VGA.

Cena: 90.000 tolarjev.

CTX P772L

Zahtevnejšim uporabnikom, ki jim lastnosti CTXovega modela S762A ne zadostujejo, je ta izdelovalec namenil model P772L. Gre za nekoliko drzneje oblikovan monitor, ki se od šibkejšega modela razlikuje predvsem po bolj ergonomskem stojalu in po vmesniku DVI, ki ga šibkejši model nima. Tako lahko zaslonu nastavljamo naklon, višino, ga vrtimo okoli navpične osi in zasukamo za 90° v navpičen položaj. Napajalnik je vgrajen v ohišje, monitor pa ima vgrajene tudi zvočnike. Samodejna nastavitev ni dostopna neposredno, temveč samo prek menuja, na preizkusu pa smo po samodejni nastavitvi morali ročno nastaviti temperaturo barv, saj je bila slika nekoliko preveč rdečkasta.

V primerjavi s šibkejšim modelom ima P772L nekoliko manj enakomerno osvetljen zaslon. Predvsem ob robovih je slika nekoliko temnejša. S kotno vidljivostjo se uvršča v povprečje med preizkušenimi modeli. S sneženjem na drobnih vzorcih monitor ni imel večjih težav, povsem pa ga seveda odpravimo, če ga priključimo na vmesnik DVI.

CTX P772L

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 5

Kakovost slike: 4

Priklop: VGA, DVI.

Cena: 131.492 tolarjev.

Dell E173

Dellov monitor E173 je po obliki enak drugim monitorjem tega podjetja s krajšimi ali daljšimi diagonalami zaslona. Je enake barve kakor Dellovi računalniki, saj podjetje s svojimi monitorji meri predvsem na kupce Dellovih računalnikov, ki si želijo barvno usklajen komplet opreme. Po opremljenosti spada med osnovne modele: ima samo vmesnik VGA, poleg tega pa je tudi brez zvočnikov. Napajalnik je vgrajen v ohišje zaslona. Na nastavljanje in samodejno nastavitev nismo imeli večjih pripomb, slika je bila le nekoliko pretemna in smo morali kontrast povečati ročno.

Enakomernost osvetlitve je pri Dellu povprečna. Slika je ob robovih sicer nekoliko temnejša, a to opazimo le pri svetli in enakomerni zaslonski sliki. Pograjali bi kotno vidljivost: slika je pri gledanju pod kotom zelo temna, tako da pri gledanju pod večjimi koti zaslonska slika ni več dobro razločna. S sneženjem na drobnih vzorcih monitor ni imel težav, ne pri običajnem delu ne pri testnih slikah.

Dell E173

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 2

Kakovost slike: 2

Priklop: VGA.

Cena: 95.880 tolarjev.

E-yama 17NE1

Iiyama sodi med največje izdelovalce monitorjev, razen z najosnovnejšimi modeli pa se obrača predvsem na zahtevnejše kupce. Kljub temu niso zanemarili manj zahtevnih kupcev: svoje monitorje nižjega cenovnega razreda ponujajo pod blagovno znamko E-yama. Model 17NE1 je po zunanjosti povsem enak prejšnji generaciji IIyaminih monitorjev družine ProLite. Gre za monitor, ki ga lahko priključimo samo na vmesnik VGA, medtem ko vmesnika DVI nima. Napajalnik ni vgrajen v ohišje, zato pa je bilo pod zaslonom dovolj prostora za vgradnjo dveh, sicer ne preveč zmogljivih zvočnikov. Na samodejno nastavitev nismo imeli pripomb.

Podobno kot Iiyamnie modele ProLite tudi E-yamo odlikuje zelo svetla in kontrastna slika. Tudi pri gledanju pod kotom na prikazano sliko nismo imeli večjih pripomb, saj je slika le malenkost svetlejša in manj kontrastna. Osvetlitev zaslona je dokaj enakomerna, z nekaj komaj opaznimi odstopanji, ki pa pri običajnem delu niso opazne. Tudi s sneženjem na drobnih vzorcih monitor ni imel težav.

E-yama 17NE1

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 2

Kakovost slike: 4

Priklop: VGA.

Cena: 89.900 tolarjev.

Fujitsu Siemens ScaleoView T17-1

Fujitsu Siemens podobno kot Dell s svojimi monitorji meri predvsem na tiste, ki kupujejo monitor v kompletu z osebnim računalnikom tega podjetja. Njihovi monitorji so seveda na voljo tudi ločeno. Model ScaleoView T17-1 spada med osnovno opremljene monitorje. Gre za 17-palčnik, ki ga lahko priključimo na vmesnik VGA. Ohišje monitorja deluje nekoliko plastično, kljub srebrni barvi, ki naj bi poskrbela za bolj kovinski videz. Monitor je po masi eden najlažjih med preizkušenimi, tako da je zelo primeren za vse, ki monitor pogosto prestavljajo. V ohišje je vgrajen tudi par zvočnikov, medtem ko je za napajalnik zmanjkalo prostora, tako da je zunanji.

Slika ScaleoViewa je pri gledanju pod večjim kotom nekontrastna, tudi barve ne ustrezajo tistim pri pravokotnem gledanju, temveč so nekoliko bolj vijoličaste. Enakomernost zaslona je povprečna. Pograjali bi vgrajeno elektroniko, saj ima monitor kar precej težav s sneženjem na drobnih vzorcih, ki je zalo opazno tako na testnih zaslonih kot na drobnih rastrih pri običajnem delu.

Fujitsu Siemens ScaleoView T17-1

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 2

Kakovost slike: 3

Priklop: VGA.

Cena: 83.880 tolarjev.

Fujitsu Siemens B17-1

Drugi Fujitsu Siemens na preizkusu je nekoliko bolj simpatično oblikovan. Gre sicer za monitor slonokoščene barve, ki s svojo obliko ne spada med vpadljivejše. Po opremljenosti se od modela T17 sicer skoraj ne razlikuje: tudi B17-1 nima vmesnika DVI, temveč samo VGA, prav tako pa ima pod zaslonom vgrajen par zvočnikov. Stojalo je nekoliko bolj ergonomsko, saj poleg nastavljanja naklona omogoča tudi nastavitev višine zaslona. Napajalnik je vgrajen v ohišje zaslona. Na samodejno nastavitev nismo imeli pripomb.

Pri ocenjevanju kakovosti prikazane slike se B17-1 odreže nekoliko bolje od drugega modela tega izdelovalca. Sneženje na drobnih vzorcih je sicer opazno, a ni preveč moteče. Osvetlitev zaslona je precej neenakomerna. Na desni strani ima monitor namreč nekaj temnejših lis. Pri gledanju pod kotom je slika nekoliko temnejša in manj kontrastna, medtem ko pri barvah nismo opazili večjega odstopanja. Resda pa so te že pri neposrednem gledanju na zaslon nekoliko manj žive kot pri nekaterih tekmecih.

Fujitsu Siemens B17-1

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 3

Kakovost slike: 3

Priklop: VGA, DVI.

Cena: 99.900 tolarjev.

Hitachi CLM 174SXW

Hitachijev CLM 174SXW spada med manjše in lažje monitorje. Monitor črne barve je dokaj simpatične oblike, mogoče mu lahko pri tem očitamo le to, da je stojalo dokaj nizko, tako da zaslona ne moremo nastaviti tako, da bi bil nekoliko višje nad površino mize. Monitor je v osnovi dokaj spodobno opremljen z vmesniki, daj ima poleg vmesnika VGA tudi vmesnik DVI. Napajalnik je vgrajen v ohišje, tako da je zmeda kablov na mizi nekoliko manjša, kot če bi bil zunanji. Menuji so pregledni, poseg vanje pa bo potreben le redko, saj večinoma samodejna nastavitev dovolj dobro poskrbi za lastnosti slike.

Osvetlitev zaslona je povprečna. Pri povsem beli zaslonski sliki smo ob robovih opazili nekaj temnejših lis, a te pri običajnem delu navadno niso vidne. Pri gledanju pod kotom je slika v primerjavi s tisto iz pravokotne perspektive precej manj kontrastna, medtem ko drugih odstopanj (npr. v barvah) nismo opazili. Sneženje na drobnih vzorcih je opazno pri testnih zaslonskih slikah, med delom pa ne.

Hitachi CLM 174SXW

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 3

Kakovost slike: 3

Priklop: VGA, DVI.

Cena: 101.266 tolarjev.

Hitachi CLM 175SXW

Drugi Hitachijev monitor na preizkusu se na prvi pogled razlikuje od modela 174SXW le po barvi ohišja. Izkaže se, da je monitor tudi po lastnostih skoraj povsem enak drugemu preizkušenemu modelu. Tako lahko tudi CLM 175SXW priključimo tako na vmesnik DVI kot tudi VGA, za razliko od (vsaj po oznaki) šibkejšega modela pa ima vgrajene tudi zvočnike, ki sicer zadostujejo za pisarniško delo, a bodo zahtevnejši vseeno raje posegli po zunanjih zvočnikih. Samodejna nastavitev je tudi pri tem monitorju svoje delo dobro opravila, tako da resnejši poseg v nastavitvene menuje ni bil potreben.

Slika je pri modelu 175SXW skoraj povsem enaka tisti pri drugem preizkušenem Hitachiju. Tako smo opazili nekaj manjših odstopanj pri osvetlitvi zaslona, a pri običajnem delu niso bile moteče. S svojo kotno vidljivostjo se je monitor uvrstil med povprečne izmed modelov na preizkusu. Sneženje na drobnih vzorcih smo sicer opazili pri celozaslonskih rastrih, pri običajnem delu pa ni moteče.

Hitachi CLM 175SXW

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 4

Kakovost slike: 3

Priklop: VGA, DVI.

Cena: 112.680 tolarjev.

Hyundai ImageQuest L70S+

Hyundai je s svojimi monitorji na našem trgu navzoč že nekaj časa, podobno kot podjetje Benq pa svojim izdelkom kljub izboljšavam redko menja ime. To velja tudi za monitor ImageQuest L70S+, saj je monitor s to oznako na voljo že kar nekaj časa, pri Hyundaiju pa njegove lastnosti vsakih nekaj mesecev posodobijo, medtem ko oblika in oznaka ostajata isti. Gre za povprečno opremljen monitor, ki ga priključimo na vmesnik VGA. V ohišje zaslona je vgrajen par zvočnikov, prav tako tudi napajalnik. Na samodejno nastavitev nismo imeli pripomb.

Prikazana slika nas ni najbolj prepričala. Pograjali bi predvsem kotno vidljivost. Slika je pri gledanju pod večjimi koti namreč povsem temna in nerazločna. Zaslon je ob robovih nekoliko temnejši, kar je še posebej vidno, če imamo na zaslonu svetlejšo sliko. Pri pretvorbi analognega VGA signala v digitalno obliko se ne odreže najbolje, saj je sneženje na drobnih vzorcih pri testnih slikah dokaj opazno, včasih pa ga opazimo tudi pri običajnem delu.

Hyundai ImageQuest L70S+

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 3

Kakovost slike: 3

Priklop: VGA.

Cena: 106.800 tolarjev.

Hyundai ImageQuest Q70

Tako kot šibkejši Hyundaijev model se tudi zmogljivejši Hyundai ponaša z oznako, ki je pri monitorjih tega izdelovalca v rabi že kar nekaj časa. Tudi ohišje modela Q70 je enako kot pri predhodnikih trenutnega modela. Oblikovano je nekoliko bolj ergonomsko kot model L70S+, saj lahko poleg naklona zaslona nastavljamo tudi višino. Monitor lahko priključimo tako na vmesnik VGA kot tudi DVI, priključki pa niso na zadnji strani zaslona, temveč kar na dnu stojala. Tudi zvočniki niso nameščeni pod zaslon, ampak kar v stojalu. Posebnost Q17 je tudi vgrajen razdelilnik USB, ki je v LCDje danes precej redkeje vgrajen kakor nekdaj.

Q17 je opremljen z enakim zaslonom kakor L70S+, tako da sta oba monitorja prikazala podobno sliko. Tako ima tudi Q17 kar precej težav s kotno vidljivostjo, saj je slika pod kotom temna in slabo razločna. Elektronika se pri zmogljivejšem modelu odreže nekoliko bolje: sneženje na drobnih vzorcih je namreč skoraj neopazno tudi pri testnih slikah, povsem pa se mu seveda izognemo s priklopom monitorja na vmesnik DVI.

Hyundai ImageQuest Q70

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 5

Kakovost slike: 3

Priklop: VGA, DVI.

Cena: 123.900 tolarjev.

Iiyama ProLite E434S

Iiyama pod svojo blagovno znamko prodaja predvsem monitorje za zahtevnejše kupce, manj zmogljive izdelke pa pod imenom E-yama. ProLite E434S je dokaj simpatično oblikovan monitor, čeprav na videz nekoliko plastičen. Po teži spada med najlažje monitorje na preizkusu. V primerjavi s predhodnikom ima nekoliko debelejšo obrobo zaslona, kar mu vsekakor lahko štejemo kot slabost. Opremljen je z vmesnikom VGA, DVIja pa nima. Napajalnik je zunanji, so pa Iiyamini inženirji v ohišju našli dovolj prostora za par zvočnikov. Na samodejno nastavitev nismo imeli pripomb, pograjali pa bi menuje, ki so pri Iiyamah precej nepregledni.

Svetla in kontrastna slika je bila že odlika ProLiteovega predhodnika in po teh lastnostih nas tudi E434S ni razočaral. Monitor odlikuje tudi enakomerna osvetlitev zaslona, saj tudi pri povsem beli zaslonski sliki nismo opazili večjih odstopanj v svetlosti. Kotna vidljivost je med boljšimi izmed preizkušenih modelov.

Iiyama ProLite E434S

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 2

Kakovost slike: 4

Priklop: VGA.

Cena: 119.900 tolarjev.

LG Flatron L1730P

LG spada med bolj uveljavljene izdelovalce monitorjev, njihov edini 17-palčnik na preizkusu pa med modele za zahtevnejše kupce. Ohišje LGjevega Flatrona L1730P izstopa po zmožnostih nastavljanja položaja zaslona, ki jih ponuja. Tako lahko poleg naklona zaslona (kar omogočajo vsi) nastavljamo tudi višino in zasukamo zaslon za 90 stopinj v navpični položaj. Monitor lahko priključimo tako na vmesnik VGA kot tudi DVI. Napajalnik je vgrajen v ohišje. Monitorju je priložen tudi dodatek v obliki razdelilnika USB, ki ga lahko obesimo na zadnjo stran stojala.

Po prikazani sliki se LG uvršča med najboljše na preizkusu. Osvetlitev zaslona sicer ni povsem enakomerna, saj pri povsem belem zaslonu opazimo nekaj rahlo temnejših lis. Zato pa je slika tudi pri gledanju pod večjimi koti svetla, kontrastna in dobro razločna. Dobro se odreže tudi vgrajena elektronika, saj je tudi pri priklopu na vmesnik VGA sneženje na drobnih vzorcih komaj opazno. Monitor sicer ni med najcenejšimi, vendar cenejše konkurente prekaša tako po kakovosti prikazane slike, kot tudi po opremljenosti.

LG Flatron L1730P

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 5

Kakovost slike: 5

Priklop: VGA, DVI.

Cena: 97.200 tolarjev.

MAG Innovision PS-776i

MAGov 17-palčnik spada med bolj simpatično oblikovane izdelke na preizkusu. Majhen in lahek monitor je nameščen na kovinsko stojalo, medtem ko je ohišje črno-srebrne barve. Posebnost monitorja je, da ima za priklop na računalnik samo vmesnik DVI, ne pa tudi vmesnika VGA. Na vmesnik VGA na računalniku (ki je še vedno bolj razširjen od DVIja) ga zato priklopimo s priloženim kablom, ki je hkrati tudi pretvornik med obema priključkoma. Monitor je opremljen tudi s parom zvočnikov, medtem ko za napajalnik v ohišju ni bilo dovolj prostora. Nad samodejno nastavitvijo nismo imeli večjih pripomb, le temperaturo barv smo morali po njej prilagoditi ročno, ker je bila slika nekoliko rdečkasta.

Kljub nastavljeni temperaturi barv je slika pri gledanju pod kotom še vedno rdeča in dokaj nekontrastna. Pri enakomernosti osvetlitve nismo opazili večjih odstopanj, nekaj rahlo temnejših lis namreč pri običajnem delu ni opaznih. Vgrajena elektronika svoje delo dobro opravi, saj je sneženje na drobnih vzorcih pri testnih slikah komaj opazno, pri običajnem delu pa sploh ne.

MAG Innovision PS-776i

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 2

Kakovost slike: 3

Priklop: DVI.

Cena: 86.280 tolarjev.

NEC AccuSync 72VM

NEC v svetu monitorjev ne potrebuje posebne predstavitve. Gre za enega največjih izdelovalcev teh naprav, ki je vseskozi v vrhu tudi po tehničnih značilnostih. Monitorji iz družine AccuSync so namenjeni manj zahtevnim kupcem. V primerjavi s predhodnikom je ohišje nekoliko bolj zaobljeno, medtem ko srebrno-črne barvne sheme pri NECu niso menjali. Opremljenost je osnovna: vmesnik VGA in par zvočnikov pod zaslonom. V ohišje monitorja je vgrajen tudi napajalnik. Stojalo omogoča nastavljanje naklona zaslona, medtem ko natančnejša nastavitev položaja zaslona ni možna. Poseg v menuje po samodejni nastavitvi navadno ni potreben.

Osvetlitev zaslona je pri 17-palčnem AccuSyncu nekoliko neenakomerna. Predvsem na desni strani je ob robu nekaj malo temnejših lis, ki so rahlo opazne tudi, ko zaslon ni povsem bel. Pod kotom je slika na zaslonu nekoliko modrikasta in temnejša. Bolje se odreže pri prikazu rastrov z drobnim vzorcem: že pri testnih slikah je sneženje na drobnih vzorcih skoraj neopazno.

NEC AccuSync 72VM

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 3

Kakovost slike: 3

Priklop: VGA.

Cena: 94.900 tolarjev.

NEC MultiSync 1770NX

Zmogljivejši NECov 17-palčnik na preizkusu se lahko pohvali z zanimivo obliko, katere poglavitna odlika je zelo tanek rob okoli zaslona, kar bodo cenili predvsem tisti, ki imajo namizje raztegnjeno čez več kot en zaslon. O tem, da gre za monitor, namenjen zahtevnejšim kupcem, priča tudi stojalo, ki ponuja precej več nadzora nad položajem zaslona kakor 72VM. Gumbi za nastavljanje so "obešeni" pod zaslon, zvočnikov pa monitor v osnovni različici nima, je pa možen nakup dodatka, s katerim par monitorju prilagojenih zvočnikov namestimo pod zaslon. 1770NX lahko priklopimo tako na vmesnik VGA kot tudi DVI.

Prikazana slika spada med boljše izmed preizkušenih monitorjev. Pri enakomernosti osvetlitve nismo opazili večjih odstopanj. Slika je pod kotom nekoliko temnejša, kakor če bi na zaslon gledali pravokotno, vendar odstopanj v barvah na zaslonu kljub velikemu kotu gledanja ni. S sneženjem na drobnih vzorcih monitor, če je priklopljen prek vmesnika VGA, nima težav, povsem pa ga odpravimo, če 1770NX priključimo na vmesnik DVI na grafični kartici.

NEC MultiSync 1770NX

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 5

Kakovost slike: 4

Priklop: VGA, DVI.

Cena: 123.900 tolarjev.

Philips 170S

Philipsovi monitorji z oznako S imajo ugodno razmerje med ceno in kakovostjo, po opremljenosti pa nekoliko zaostajajo za vrhunskimi modeli tega izdelovalca. Monitor 170S je privlačno oblikovan 17-palčnik srebrne barve. Priključimo ga lahko le na vmesnik VGA, saj vmesnik DVI v monitor ni vgrajen. "Domači" modeli monitorjev imajo navadno vgrajen tudi par zvočnikov, ki pa jih pri Philipsu ni. Je pa v ohišje monitorja vgrajen napajalnik, taka da ne dela zmede na pisalni mizi. Menuji so pregledni, pogled vanje pa bo redko potreben, saj za večino nastavitev več kot zadovoljivo poskrbi avtomatika.

Prikazana slika monitor uvršča v zlato sredino med preizkušenimi modeli. Pri osvetlitvi zaslona večjih odstopanj ni, smo pa pri povsem beli sliki na zaslonu opazili nekaj rahlo temnejših lis, predvsem v kotih. Nekoliko manj smo bili zadovoljni s kotno vidljivostjo. Slika je pri gledanju pod kotom namreč rdečkasta in nekontrastna. S sneženjem na drobnih vzorcih monitor ni imel večjih težav: na testnih slikah je sicer rahlo opazno, med delom pa ne.

Philips 170S

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 3

Kakovost slike: 4

Priklop: VGA.

Cena: 83.730 tolarjev.

Philips Brilliance 170P

Monitorji nizozemskega izdelovalca z oznako Brilliance so že od nekdaj namenjeni najzahtevnejšim uporabnikom, ki so za tak izdelek pripravljeni seči tudi nekoliko globlje v žep. Trenutni Philipsov paradni konj med 17-palčnimi LCDji, Brilliance P170, je dokaj robustno oblikovan monitor črno-srebrne barve. Stojalo omogoča natančno nastavitev položaja zaslona, saj lahko zaslonu nastavimo višino in naklon, ga vrtimo okoli navpične osi in zasukamo za 90° v navpičen položaj. Monitor je opremljen tudi s parom zvočnikov, priklopimo pa ga lahko tako na vmesnik VGA kot tudi DVI.

Slika je pri 170P sicer dobra, vendar nekoliko zaostaja za najboljšimi tekmeci. Tako je po samodejni nastavitvi nekoliko rdečkasta in moramo temperaturo barv nastaviti ročno. Zaslon je enakomerno osvetljen, rahla odstopanja opazimo le pri svetlih enakomerno obarvanih zaslonskih slikah. Pri kotni vidljivosti se odreže bolje od šibkejšega Philipsa: slika je sicer nekoliko temnejša, a barve ne odstopajo od dejanskih.

Philips Brilliance 170P

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 5

Kakovost slike: 4

Priklop: VGA, DVI.

Cena: 104.265 tolarjev.

Prestigio P173

Prestigio se je s svojimi zasloni in prenosniki na našem trgu že dodobra uveljavil, njihove izdelke pa navadno odlikuje ugodno razmerje med ceno in zmogljivostjo. Njihov osnovni 17-palčni LCD, P173, na prvi pogled deluje nekoliko plastično (še posebej zaradi masivnega stojala), pohvaliti pa moramo to, da lahko poleg naklona zaslona nastavljamo tudi višino. Opremljenost ni ravno vrhunska: monitor lahko priključimo na vmesnik VGA, medtem ko DVIja nima. Tudi zvočnikov ni, napajalnik pa ni vgrajen v ohišje, temveč je zunanji.

Nad prikazom barv po samodejni nastavitvi nismo bili najbolj navdušeni, tako da je potrebna ročna nastavitev temperature barv. Osvetlitev zaslona je neenakomerna: tudi ko je na zaslonu temnejša slika, je še vedno vidnih kar nekaj temnejših lis. Kotna vidljivost je povprečna. Slika je pri gledanju pod kotom nekoliko temnejša in manj kontrastna. Nekaj težav ima monitor tudi s prikazom rastrov. Pri določenih testnih slikah je sneženje na drobnih vzorcih namreč zelo opazno.

Prestigio P173

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 2

Kakovost slike: 2

Priklop: VGA.

Cena: 74.900 tolarjev.

Prestigio P178

Zmogljivejši monitor tega izdelovalca z oznako P178 po obliki ni podoben P173. Monitor ima namreč kovinsko stojalo (pri P173 je plastično), poleg tega je rob okoli zaslona precej debelejši, zato se zdi monitor večji, kot je diagonala zaslona v resnici. V primerjavi s šibkejšim modelom tega izdelovalca je monitor nekoliko bolje opremljen. Pod zaslonom je namreč vgrajen par zvočnikov, ki sta za pisarniško delo sicer zadovoljiva, a bodo zahtevnejši raje posegli po ločenih zvočnikih. Napajalnik kljub dokaj velikemu ohišju ni vgrajen v monitor, temveč je zunanji. Nad samodejno nastavitvijo nismo imeli pripomb.

Prikazana slika je nekoliko boljša kot pri šibkejšem modelu. Enakomernost osvetlitve je povprečna. Na desni strani ima namreč nekaj rahlo temnejših lis. Ob gledanju pod večjimi koti je slika temnejša in modrikasta. Sneženje na drobnih vzorcih je na testnih slikah sicer opazno, a pri običajnem delu ni moteče.

Prestigio P178

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 2

Kakovost slike: 2

Priklop: VGA.

Cena: 74.900 tolarjev.

Samsung SyncMaster 710N

Samsung je pred kratkim prenovil celotno paleto svojih LCDjev in SyncMaster 710N je prvi predstavnik nove družine (in novega načina označevanja). Gre za osnovni Samsungov LCD, namenjen vsem s plitvejšimi žepi. Monitor lahko namreč priključimo samo na vmesnik VGA, poleg tega pa stojalo ne omogoča natančnejšega nastavljanja položaja zaslona, saj lahko prilagajamo samo naklon. Napajalnik je vgrajen v zaslon. Zvočnikov monitor nima. Nastavitveni menuji so pregledni, pa tudi s samodejno nastavitvijo lastnosti slike smo bili zadovoljni.

Monitor je ob spodnjem in zgornjem robu nekoliko temnejši kot na sredi, vendar to opazimo le pri svetlih zaslonskih slikah. S sneženjem na drobnih vzorcih 710N nima težav. Na testnih slikah je sicer zaslon rahlo utripal, med delom z računalnikom pa napak nismo opazili. Kotna vidljivost je povprečna: slika je nekoliko temnejša in manj kontrastna, vendar so prikazane barve pravilne, slika pa dobro razločna.

Samsung SyncMaster 710N

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 3

Kakovost slike: 4

Priklop: VGA.

Cena: 99.720 tolarjev.

Samsung SyncMaster 173P

Zmogljivejši Samsungov 17-palčnik na preizkusu je na trgu nekoliko dlje časa od modela 710N, vendar gre še vedno za monitor LCD zgornjega zmogljivostnega razreda. Izstopa že s svojo obliko in barvo, saj se z mlečno belo barvo še najbolj poda ob bok računalnikom podjetja Apple. Tudi opremljenost ni od muh. Priključimo ga lahko na vmesnik VGA in DVI. Stojalo omogoča nastavljanje naklona in višine zaslona, celoten monitor lahko zavrtimo okoli navpične osi, zaslon pa lahko tudi obrnemo za 90° v navpični položaj. Monitor nima nastavitvenih menujev, temveč se nastavlja s pomočjo priloženega programa kar v računalniku. To bo motilo vse, ki ne uporabljajo okolja Windows ali MacOS, saj za druge operacijske sisteme program ni na voljo.

Slika je med boljšimi izmed preizkušenih modelov. Osvetlitev zaslona je skoraj povsem enakomerna, nekoliko temnejše lise v kotih pa komaj opazimo tudi pri povsem beli sliki. S sneženjem na drobnih vzorcih monitor nima težav. Če na zaslon gledamo pod kotom, je slika nekoliko manj kontrastna, a vseeno dobro razločna.

Samsung SyncMaster 173P

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 3

Kakovost slike: 4

Priklop: VGA, DVI.

Cena: 143.040 tolarjev.

Sony SDM-HX73

Sony s svojimi monitorji meri na zahtevnejše kupce, ki so za priznano ime in kakovostno sliko pripravljeni odšteti nekoliko več. SDM-HX73 spada med povprečne modele tega izdelovalca, kljub temu pa gre za zelo solidno opremljen monitor. Svoje poreklo kaže že z obliko, saj je Sony že pred časom skoraj poenotil videz svojih monitorjev. Monitor ima kar dva priključka VGA in enega DVI, ob vsakem pa ima tudi vhod za zvok, tako da skupaj s preklopom na drug video vhod preklopimo tudi na drug zvočni vhod. To pride zelo prav, če imamo monitor naenkrat priključen na več računalnikov, med katerimi samo preklapljamo, tako da ne preklopimo samo na drug vir slike, temveč tudi na pripadajoč vir zvoka, ki se predvaja na vgrajenih zvočnikih. Stojalo omogoča nastavljanje naklona in vrtenje okoli navpične osi.

Osvetlitev zaslona je dokaj enakomerna, le po kotih je slika rahlo temnejša. Pri gledanju pod kotom je malenkost manj kontrastna. S sneženjem na drobnih vzorcih monitor nima težav.

Sony SDM-HX73

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 4

Kakovost slike: 4

Priklop: 2 × VGA, DVI.

Cena: 129.900 tolarjev.

Sony SDM-HS74

Sonyjevi monitorji s tehnologijo X-black so pred slabim letom poskrbeli za mini revolucijo na trgu LCDjev, saj so z istimi zasloni LCD in drugačno prevleko dosegli bolj kontrastno in svetlo sliko ter bolj žive barve, vendar z nekoliko močnejšim odbleskom od zaslona. V zadnjem času jih posnema že kar nekaj tekmecev, kot sta Neovo in Toshiba, ki so razvili podobne zaslone. HS74 je Sonyjev 17-palčnik višjega razreda z omenjeno tehnologijo. Za razliko od modela HX73 nima vgrajenih zvočnikov, prav tako je opremljen z le po enim VGA in DVI vhodom. Samodejna nastavitev je sliko optimalno nastavila, tako da poseg v menuje ni bil potreben.

Zaslon X-black poskrbi za zelo kontrastno in ostro sliko, ki je svetlejša kot pri večini tekmecev. Žal je enakomernost osvetlitve nekoliko slabša, saj je monitor v kotih opazno temnejši. Pri gledanju pod kotom pride do izraza velik odblesk zaslona, zaradi katerega je površina skoraj kot zrcalo. Kljub temu je zaslon tudi pod kotom dokaj dobro viden, če le ni kot prevelik. S sneženjem na drobnih vzorcih monitor ni imel težav.

Sony SDM-HS74

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 3

Kakovost slike: 4

Priklop: VGA, DVI.

Cena: 149.900 tolarjev.

Tatung Vibrant VL7A9PD

Tatung s svojimi monitorji Vibrant meri na kupce, ki za zaslon niso pripravljeni seči pregloboko v žep. VL7A9PD je tako namenjen manj zahtevnim kupcem. Monitor je precej velik, s širokim robom okoli zaslona, zaradi katerega deluje še večji, kot je v resnici. Opremljen je dokaj špartansko: priključimo ga lahko na vmesnik VGA, pod zaslonom sta vgrajena dva zvočnika. Kljub velikemu ohišju je napajalnik zunanji. Stojalo omogoča le nastavljanje naklona zaslona, ne pa tudi natančnejšega prilagajanja položaja zaslona. S samodejno nastavitvijo smo bili zadovoljni.

Tatungova kotna vidljivost ga uvršča v povprečje med preizkušenimi modeli. Slika je pri gledanju pod kotom nekoliko temnejša, vendar pa so barve še vedno pravilno prikazane. S sneženjem na drobnih vzorcih monitor ni imel večjih težav. Nekoliko več težav je imel z enakomernostjo osvetlitve zaslona. Po kotih je slika namreč opazno temnejša in to se opazi tudi pri temnejši zaslonski sliki.

Tatung Vibrant VL7A9PD

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 2

Kakovost slike: 2

Priklop: VGA.

Cena: 111.480 tolarjev.

Yüsmart JT 178MP

Yüsmart je povsem neznan ponudnik monitorjev. Gre za podjetje, ki pod svojim imenom trži monitorje OEM različnih izdelovalcev. Model JT 178MP je namreč povsem enak Belineinemu monitorju 10 17 11, le da so se pri Yüsmartu odločili za srebrno-črno kombinacijo, medtem ko je Belinein monitor popolnoma črn. Stojalo monitorja je majhno, tako da je monitor povsem nad pisalno mizo. Opremljen je s parom zvočnikov, priključimo pa ga lahko na vmesnik VGA. Kabel VGA je v monitor trajno pritrjen, tako da ga ne moremo zamenjati z lastnim. Napajalnik je vgrajen v ohišje monitorja.

Prikazana slika bi lahko bila nekoliko bolj enakomerna, saj je monitor po kotih nekoliko temnejši kot na sredi. Težave ima tudi s prikazom drobnih rastrov. Sneženje na drobnih vzorcih je namreč na testnih slikah precej opazno. Pri gledanju pod kotom je slika nekoliko temnejša in manj kontrastna, vendar so barve pravilno prikazane, podrobnosti pa dobro razločne.

Yüsmart JT 178MP

Velikost: 17 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 2

Kakovost slike: 3

Priklop: VGA.

Cena: 74.900 tolarjev.

Acer AL1921

Acerjev 19-palčnik je tako po obliki kot tudi po opremljenosti povsem enak zmogljivejšemu 17-palčnemu modelu tega podjetja, ki smo ga preizkusili. Gre torej za simpatično oblikovan monitor, ki ga lahko priključimo tako na vmesnik VGA kot tudi DVI. Zanimivo, da so razvijalci pri 19-palčnem modelu v ohišju našli prostor tudi za napajalnik, ki je pri 17-palčniku zunanji. Monitor je opremljen tudi s parom zvočnikov. Stojalo omogoča nastavljanje naklona zaslona, ne pa tudi bolj natančnega nastavljanja položaja zaslona. Samodejna nastavitev je kontrast nastavila na prenizko vrednost, tako da smo morali svetlost in kontrast monitorja povečati ročno.

Enakomernost Acerjevega zaslona je med boljšimi. Pri povsem beli podlagi smo sicer opazili nekaj manjših odstopanj, vendar pa ta niso vidna pri običajnem delu. Nekoliko slabše se odreže pri gledanju pod kotom. Slika je v tem primeru zelo svetla in nekontrastna, podrobnosti pa zato težje berljive. S sneženjem na drobnih vzorcih monitor ni imel težav.

Acer AL1921

Velikost: 19 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 4

Kakovost slike: 4

Priklop: VGA, DVI.

Cena: 146.000 tolarjev.

Belinea 10 19 05

Belinein 19-palčni model je po zunanjosti enak MAGovemu 19-palčniku, tako da sta se oba izdelovalca monitorjev očitno odločila za istega dobavitelja OEM, sama pa sta poskrbela samo za napis na ohišju. Glede na to, da gre za 19-palčni monitor, je 10 19 05 dokaj špartansko opremljen. Priključimo ga lahko le na vmesnik VGA, napajalnik je zunanji. Kovinsko stojalo ne omogoča natančnejše prilagoditve položaja zaslona, saj omogoča le nastavljanje naklona. Ima pa monitor vgrajene zvočnike.

Monitor kljub temu da ga lahko priključimo le na vmesnik VGA, ni imel težav s sneženjem na drobnih vzorcih. To je na testnih slikah sicer rahlo vidno, vendar ga lahko pri gledanju na zaslon brez težav zanemarimo. Enakomernost zaslona je povprečna. Monitor ima nekaj temnejših lis, ki pa so vidne predvsem pri zelo svetli in enobarvni zaslonski sliki. Pograjali bi kotno vidljivost. Slika je pri gledanju pod kotom precej svetlejša, barve pa pridobijo nekoliko vijoličast ton.

Belinea 10 19 05

Velikost: 19 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 2

Kakovost slike: 4

Priklop: VGA.

Cena: 113.900 tolarjev.

CTX F962G

F962G je po zunanjosti skoraj enak 17-palčnemu modelu S762A. Gre za dokaj majhen in lahek monitor, ki ima na stojalu nameščeno ročko za lažje prenašanje. 19-palčni model ima tako vmesnik DVI kot VGA, pri čemer je DVI kabel fiksno pritrjen na monitor. Če monitor z računalnikom povežemo z VGA kablom, nam kabel DVI dela zmedo na mizi. Napajalnik je vgrajen v ohišje zaslona.

Posebnost 19-palčnega CTXa je garancija, ki zagotavlja, da monitor 101 dan po nakupu ne bo imel mrtve pike, v nasprotnem primeru ga izdelovalec zamenja za novega. Pohvale vredna poteza, ki ji bodo, upajmo, kmalu sledili tudi tekmeci.

Prikazana slika je povprečna. Ob zgornjem in spodnjem robu je slika malo temnejša kakor na sredi. Sneženje na drobnih vzorcih je skoraj neopazno tudi na testnih slikah, če pa monitor priklopimo na vmesnik DVI, se mu pa povsem izognemo. Pri gledanju pod večjim kotom je slika nekoliko svetlejša in manj kontrastna, vendar še vedno dobro razločna.

CTX F962G

Velikost: 19 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 3

Kakovost slike: 4

Priklop: VGA, DVI.

Cena: 185.350 tolarjev.

Hyundai ImageQuest Q19

Hyundaijev ImageQuest Q19 ima, podobno kot drugi modeli tega izdelovalca, ime z dolgo brado, ki ga v vsaki generaciji monitorjev privzame en model. Tako je po oznaki enak predhodniku, seveda pa se po tehničnih značilnostih od njega razlikuje. Q19 je zelo spodobno opremljen. Priključimo ga lahko tako na vmesnik DVI kot VGA. Napajalnik je vgrajen v ohišje računalnika, v stojalu pa najdemo tudi dva zvočnika in razdelilnik USB. Stojalo z dvema pregiboma poleg nastavljanja naklona omogoča tudi prilagajanje višine zaslona. Samodejna nastavitev je kontrast slike postavila nekoliko prenizko, vendar to napako hitro odpravimo z ročnim nastavljanjem kontrasta.

Q19 je prikazal nekoliko pastelne barve, kar je še posebej opazno pri gledanju pod kotom. Slika je tako malenkost manj živa kot pri tekmecih. Zato pa moramo pohvaliti enakomerno osvetljen zaslon, saj je osvetlitev skoraj brez napake, le ob spodnjem robu je slika malenkost temnejša. Tudi prikaz slik z drobnimi rastri mu ne povzroča težav, tudi če je priklopljen na vmesnik VGA.

Hyundai ImageQuest Q19

Velikost: 19 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 5

Kakovost slike: 4

Priklop: VGA, DVI.

Cena: 169.752 tolarjev.

Iiyama ProLite E481S

15- in 17-palčni Iiyamini modeli ProLite so že dobro leto v samem kakovostnem vrhu po prikazu slike med monitorji LCD. Model ProLite E481S se za ta naslov bori med 19-palčniki. Opremljen je nekoliko bolj spodobno kakor modeli z manjšo diagonalo. Tako je napajalnik vgrajen v ohišje zaslona, prenosnik pa je opremljen tudi z vmesnikom DVI, ki pri 19-palčnih modelih pravzaprav že ne sme manjkati. Vgrajene ima (dokaj povprečne) zvočnike.

Iiyamin 19-palčnik ima slabšo sliko kakor primerljiv 17-palčni model tega izdelovalca. Zaslon je namreč precej neenakomerno osvetljen. Ob zgornjem in spodnjem robu zaslona je slika opazno temnejša, kar se vidi tudi pri običajnem delu, ne samo v testnem programu. Bolje se odreže vgrajena elektronika. Pretvorba signala VGA namreč ne povzroča sneženja na drobnih vzorcih, saj je slika skoraj povsem mirna tudi med testom, med običajnim delom pa razlike med priključkom VGA in DVI ne opazimo. Kotna vidljivost je dokaj dobra. Slika je nekoliko temnejša, vendar so podrobnosti dobro vidne.

Iiyama ProLite E481S

Velikost: 19 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 2

Kakovost slike: 3

Priklop: VGA, DVI.

Cena: 159.900 tolarjev.

LG Flatron L1930P

LGjevi modeli Flatron L1X30P spadajo med bolje opremljene monitorje na trgu, To velja tudi za 19-palčni model L1930P. Model, ki je na zunaj (razen po velikosti zaslona, seveda) povsem enak 17-palčnemu modelu, je tudi zelo podobno opremljen. Tako je monitorju priložen razdelilnik USB, ki ga po potrebi namestimo na zadnjo stran monitorja. Priključimo ga lahko tako na vmesnik VGA kot tudi DVI. Stojalo omogoča zelo natančno prilagoditev položaja zaslona, saj poleg naklona in višine zaslona lahko monitor vrtimo okoli navpične osi, zaslon pa zasukamo za 90° v navpični položaj. Samodejna nastavitev svoje delo dobro opravi.

Prikazana slika je pod kotom zelo dobra. Slika je le malenkost svetlejša, medtem ko so barve povsem pravilne, podrobnosti pa dobro vidne. Tudi s sneženjem na drobnih vzorcih ni imel težav, če smo ga priklopili na vmesnik VGA. Slabše se obnese osvetlitev zaslona, saj je ta dokaj neenakomerno osvetljen in ima kar nekaj opaznejših temnejših lis.

LG Flatron L1930P

Velikost: 19 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 5

Kakovost slike: 4

Priklop: VGA, DVI.

Cena: 131.880 tolarjev.

MAG Innovision PS-976

MAGov 19-palčnik je povečana različica 17-palčnega modela tega izdelovalca, obenem pa enak Belineinemu 19-palčniku. Zato lahko sklepamo, da ge za OEM izdelek drugega izdelovalca, ki mu MAG samo doda svoje ime. Dokaj majhen monitor s kovinskim stojalom je nekoliko spodobneje opremljen od Belinee. Poleg vmesnika VGA ima namreč tudi DVI, ki smo ga pri tekmecu pogrešali. Primeren je tudi za okolja, kjer je prostora res malo, saj je tako globina zaslona kot tudi celotnega monitorja majhna.

MAGova kotna vidljivost je povprečna. Pri gledanju pod kotom je slika precej svetlejša in rahlo vijoličasta, vendar barve ne odstopajo toliko od dejanskih kot pri Belinei. Se pa zato slabše odreže pri osvetlitvi zaslona. Zaslon je ob robovih občutno temnejši, še posebej pa izstopa desni rob, ki je vidno temnejši tudi takrat, ko zaslon ni enobarven. Priporočamo priklop monitorja na vmesnik DVI, saj ima sicer težave s sneženjem na drobnih vzorcih. To je namreč precej opazno tudi med delom, ne samo v testnih programih.

MAG Innovision PS-976

Velikost: 19 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 2

Kakovost slike: 2

Priklop: VGA, DVI.

Cena: 134.436 tolarjev.

NEC AccuSync 92VM

NECov AccuSync 92VM je tako po zunanjosti kot tudi po opremljenosti enak manjšemu, 17-palčnemu modelu 72VM. Tako je tudi 19-palčni model opremljen le z vmesnikom VGA, ne pa tudi z vmesnikom DVI, ki je pri monitorjih s tako veliko diagonalo sicer že skoraj del standardnega repertoarja. Monitor z nekoliko preveč plastičnim ohišjem se sicer lahko pohvali tudi z dokaj tankim robom okoli zaslona, kar bodo cenili predvsem tisti, ki hkrati uporabljajo več kot en zaslon. Opremljen je tudi z zvočniki, za manjšo zmedo kablov na pisalni mizi pa je napajalnik vgrajen v ohišje monitorja.

NEC ima nekaj manjših odstopanj pri osvetlitvi zaslona, saj so koti malenkost temnejši. Kljub temu lahko enakomernost osvetlitve ocenimo kot dobro. Pod kotom je slika sicer nekoliko svetlejša, vendar so podrobnosti še vedno dobro razločne, barve pa pravilne. S sneženjem na drobnih vzorcih monitor nima težav, saj vgrajena elektronika uspešno pretvarja signal VGA v digitalnega, ne da bi povzročala motnje. Poleg dobre slike monitor odlikuje tudi dokaj ugodna cena.

NEC AccuSync 92VM

Velikost: 19 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 3

Kakovost slike: 5

Priklop: VGA.

Cena: 124.900 tolarjev.

Philips 190S

Philips ima tudi med 19-palčniki ob vrhunskem modelu Brilliance 190P (ki na preizkusu ni sodeloval) tudi model za tiste z nekoliko plitvejšimi žepi, 190S. Monitor je, podobno kot večina 19-palčnikov na preizkusu, samo povečana različica 17-palčnega modela. Gre torej za monitor z dokaj tankim zaslonom srebrno-črne barve na stojalu, ki ne omogoča zahtevnejšega nastavljanja položaja zaslona. Napajalnik je vgrajen v ohišje, malce bolj večpredstavno navdahnjeni pa bodo morali poseči po dodatnem paru zvočnikov, saj ti niso vgrajeni v monitor.

V primerjavi z nekaterimi 19-palčnimi tekmeci je Philips prikazal dokaj dobro sliko. Zaslon sicer ni povsem enakomerno osvetljen, saj je po kotih slika malenkost temnejša, vendar se to vidi predvsem, če je zaslon povsem bel, drugače ne. Kotna vidljivost je dobra. Slika je pri gledanju pod kotom nekoliko temnejša, vendar večjih odstopanj ni. Tudi prikaz drobnih rastrov ne povzroča težav, saj je sneženje na drobnih vzorcih v testnem programu komaj opazno, pri običajnem delu pa sploh ne.

Philips 190S

Velikost: 19 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 3

Kakovost slike: 4

Priklop: VGA.

Cena: 123.850 tolarjev.

Relisys TL966A

Relisys je na preizkusu sodeloval samo z enim 19-palčnim modelom. Gre za podjetje, ki s svojimi monitorji meri na kupce s plitvejšimi žepi, tako da so njihovi izdelki navadno nekoliko ugodnejši od tekmecev z bolj zvenečimi imeni. TL966A je dokaj privlačno oblikovan monitor, ki pa bo pritegnil predvsem privržence umirjenega oblikovanja, saj monitor ne po barvi ne po obliki ne izstopa iz množice tekmecev. Opremljen je dokaj špartansko, kar pomeni, da stojalo ne omogoča natančnejšega prilagajanja položaja zaslona, poleg tega ga lahko priklopimo samo na vmesnik VGA in ne tudi na DVI. Ponaša pa se s parom zvočnikov, ki povsem zadostujeta za pisarniško rabo.

Slika je ob zgornjem in spodjem robu nekoliko temnejša, a to se vidi predvsem pri svetlem enobarvnem zaslonu, drugače ni tako opazno. Pohvalili bi kotno vidljivost, saj je slika pod kotom med boljšimi v konkurenci. S sneženjem na drobnih vzorcih kljub odsotnosti vmesnika DVI nima težav, tako da je slika mirna ne glede na to, da je monitor priklopljen prek analognega vmesnika.

Relisys TL966A

Velikost: 19 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 3

Kakovost slike: 4

Priklop: VGA.

Cena: 141.288 tolarjev.

Sony SDM-HS94P

Sony je monitorje X-black najprej predstavil v svojih prenosnikih, nato pa je bil dolgo časa na voljo le 17-palčni model s takim zaslonom. Z novo generacijo izdelkov je končno na voljo tudi 19-palčni model z novo tehnologijo, tako da si lahko tudi pri nakupu večjega monitorja izberemo tak izdelek. SDM-HS94P je enak 17-palčnemu modelu, tako da lahko tudi pri njem zapišemo, da gre za dobro opremljen prenosnik, katerega poglavitna prednost pa je seveda kontrastna in svetla slika, ki ji tekmeci z navadnimi LCDji zaenkrat še niso kos. Podobno kot pri 17-palčniku je nekoliko moteč odblesk zaslona, še posebej, če nanj neposredno pada svetloba.

Medtem ko je imel manjši model nekaj težav z enakomernostjo osvetlitve, so te pri 19-palčniku precej manj očitne. Slika tako sicer ni povsem enakomerno osvetljena, vendar so odstopanja precej manjša in vidna le pri povsem belem zaslonu. Pri gledanju pod kotom nekoliko nagaja odblesk, drugače pa je slika zelo razločna, ostra in kontrastna. S sneženjem na drobnih vzorcih Sony ni imel težav, tako da je monitor prikazal optimalno sliko tudi, ko je bil priključen na vmesnik VGA, ne DVI.

Sony SDM-HS94P

Velikost: 19 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 3

Kakovost slike: 4

Priklop: VGA, DVI.

Cena: 199.900 tolarjev.

Tatung Vibrant VL9A9PG

Tatungov 19-palčni Vibrant je v primerjavi s tekmeci posebnež že zato, ker kljub zelo podobni oznaki ne gre za monitor, ki bi bil enak 17-palčniku istega izdelovalca, le z večjim zaslonom. V primerjavi z manjšim modelom tega izdelovalca je prijetnejše oblike, kljub temu pa še vedno deluje večji od tekmecev z enako diagonalo zaslona. Opremljen je dokaj spodobno. Napajalnik sicer ni vgrajen v monitor, zato pa sta pod zaslonom nameščena dva zvočnika. Priključimo ga lahko tako na vmesnik VGA kot tudi DVI.

Slika je po samodejni nastavitvi nekoliko zelenkasta, tako da smo morali pravilno razmerje barv nastaviti ročno na menujih. Kljub temu je bila slika pri gledanju pod kotom še vedno rahlo zelena, pa tudi nekontrastna, tako da podrobnosti pri večjih kotih gledanja niso dobro razločne. Tudi pri enakomernosti osvetlitve bi se lahko izdelovalec bolj potrudil. Slika je namreč zelo neenakomerno osvetljena, najslabše pa je na desnem robu, ki je kar opazno temnejši od preostanka zaslona. S sneženjem na drobnih vzorcih monitor ni imel težav.

Tatung Vibrant VL9A9PG

Velikost: 19 palcev.

Opremljenost in nastavljanje: 2

Kakovost slike: 2

Priklop: VGA, DVI.

Cena: 152.004 tolarjev.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

HRWrFBljAjU

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji