Objavljeno: 8.3.2005 20:06 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Junij 2004 | Teme: laser, tiskalnik, nenehni testi

Lexmark C510

Lexmark je pred leti začel zniževati cene brizgalnih tiskalnikov, morda se nam kaj podobnega obeta tudi pri laserskih tiskalnikih, konkretneje pri barvnih laserskih tiskalnikih. Model C510 je namreč eden najcenejših barvnih tiskalnikov na trgu, njegove zmogljivosti pa so kljub temu zelo dobre.

Gre za tiskalnik, ki za barvni tisk potrebuje štiri prehode papirja, vendar so posode z barvilom kljub temu lepo vzporedno nameščene na sprednji strani, kjer jih zlahka menjamo. Za njimi je zelena prenosna folija, ki je tudi hitro in enostavno izmenljiva. C510 po navedbah izdelovalca tiska s hitrostjo 30 črno-belih strani na minuto in to smo z našim preizkusom potrdili. Seveda le, če iz tega štetja izvzamemo prvo stran (kar velja za vse laserske tiskalnike), za katero C510 potrebuje 24 sekund. Med cenejšimi barvnimi laserskimi tiskalniki je to kar nekako običajna vrednost, čeprav se med njimi najdejo tudi taki, ki opravijo v 16 sekundah. Tiskanje v barvah je počasnejše, in sicer tiskalnik zmore 8 strani na minuto, to pa je pravzaprav še vedno dovolj hitro za povprečen pisarniški tisk. Hitro je tudi obdelovanje podatkov, za kar skrbi "500 MHz procesor", kot navaja Lexmark. Za postscriptni (da, tiskalnik pozna tako jezika PCL kot postscript) odtis kompleksne strani PDF (naslovnice Monitorja) potrebuje le dobri dve minuti in pol, kar je zelo dobro.

Kakovost barvnega tiska je zelo dobra, lahko bi rekli kar odlična. Predvsem pri tiskanju z jezikom postscript so barve dokaj pravilne, rastri pa zelo enakomerni in drobni, tako da so dobro videti celo fotografije na navadnem papirju. To je resda posledica ločljivosti 1200 pik na palec (Lexmark jo, s programskimi dodatki, sicer imenuje 2400 Image Quality), pa vendar se marsikateri konkurent z isto ločljivostjo obnese veliko slabše oz. bolj lisasto. Tudi kakovost besedila je odlična (kar dandanes tako ali tako velja za vse laserske tiskalnike), manj pa smo bili zadovoljni s črno-belimi podrobnostmi. Črke, velike dve piki, so kar nekako "zlepljene", kot da bi tiskalnik nanesel nekoliko preveč barvila.

Temeljna težava tiskalnika je pravzaprav glasnost, čeprav je to kar nekako značilno za štiriprehodne tiskalnike (z izjemami - glej preizkus novega barvnega Samsunga). Ob vsakem tiskanju tiskalnik glasno in sunkovito obrača mehanizem, tako da ga je slišati kot manjši pralni stroj. Tiskalnik je poleg tega skorajda stalno ogret in se sliši precej glasno delovanje ventilatorja. Predvidevamo, da zaradi stalne ogretosti izhodnega grelca porabi tudi precej električne energije, vsaj v primerjavi s konkurenti, ki se ogrejejo tik pred tiskanjem. Privzeto je tiskalnik nastavljen, da se gretje (in ventilatorsko pihanje) izklopi po približno 45 minutah (kot smo izmerili). Če si bomo omislili različico z omrežno kartico (stane kar 80.000 tolarjev več!), nas taka glasnost ne bo toliko motila (tiskalnik bo verjetno na nekem skupnem mestu, npr. na pisarniškem hodniku), če ga bomo imeli na mizi, povezanega prek USB, pa bo verjetno kar moteč.

Pozorni moramo biti tudi na to, da so priložene le malo napolnjene osnovne posode z barvilom. Lexmark navaja, da zmorejo do 1500 strani (5 % pokritost), medtem ko barvila, ki jih lahko kupimo pozneje, zmorejo 10.000 (črna) oz. 6600 strani (barvne). No, mi smo med preizkusom natisnili natanko 190 črno-belih strani in 481 barvnih (tako si je zapisal sam tiskalnik) in s tem popolnoma porabili črno barvilo, barvnih pa nam je ostalo 10 oz. 20 %. Seveda nismo tiskali ravno (le) 5% pokritih dokumentov. Kakorkoli že, ob nakupu novih barvil je izračunana cena odtisa 5,7 tolarja za črno-beli in 25,3 tolarja za barvni dokument (vse s 5 % pokritostjo). Predvsem barvna vrednost je med tiskalniki z okoli 200.000 tolarjev nadvse ugodna.

In, seveda, zelo ugodna je sama cena tiskalnika. Če le izberemo osnovno različico in si ne omislimo dodatkov (omrežna kartica, obračalnik, dodatna kaseta za papir...)

Lexmark C510