Konica Minolta Dimage G400

Objavljeno: 10.3.2005 11:51 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Digitalni fotoaparati | Revija: Junij 2004 | Teme: preizkus, foto, laser, tiskalnik, nenehni testi

Prvi fotografski izdelek podjetja, ki je nastalo z združitvijo Konice in Minolte, je malček z oznako Dimage G400 (kljub temu je na voljo tudi nekoliko starejša Konicina različica Revio KD-420z, a ne pri nas).

Gre za zelo kompakten žepni fotoaparat s tipalom ločljivosti 4 mega pik, ki je hkrati precej robusten in vdelan v kovinsko ohišje. Za razliko od najmanjših konkurentov objektiva nima spravljenega na "teleskopski" način (tudi Minolta ima tak model - Dimage Xt), temveč je objektiv navaden, nameščen spredaj. Odpre se, ko odmaknemo zaščitna vratca, podobno kot že nekaj časa pri Olympusovih modelih Mju. Postopek odpiranja zahteva nekoliko privajanja, še posebej, če bi to radi opravili z eno roko, in je nekoliko bolj neroden od običajnega vklopa s tipko. Je pa zato objektiv bolj zaščiten.

Užitek je videti objektiv, ki ob vklopu dobesedno skoči iz fotoaparata (resda mu je to olajšano, ker je zelo majhen). Poglavitna prednost G400 je namreč hitrost vklopa in delovanja. Od takrat, ko odpiralna vratca potegnemo vstran, pa do takrat, ko smo naredili prvo fotografijo, mine namreč manj kot eno sekundo (uradno 0,7 sekunde)! Tudi samodejno ostrenje je silno hitro - traja le 0,4 sekunde. Zelo hiter je tudi izklop - 1,5 sekunde.

Fotografije, ki smo jih z G400 posneli na prostem, so bile zelo dobre, pravilno osvetljene in z dobro zasičenimi barvami. Tudi sončne fotografije so bile zelo dobre in ne pretemne, kot se nam je dogajalo pri nekaterih drugih žepnih modelih. Pohvaliti moramo tudi avtomatiko bliskavice, ki zelo dobro zmanjšuje svojo moč, če slikamo od blizu ali celo v makro načinu.

Po drugi strani so bile fotografije, ki smo jih posneli v zaprtih prostorih, še posebej v pretemnih, precej slabe. Domet bliskavice je majhen (2,5 metra), torej je vse, kar je dlje, v mraku. To je še posebej problematično, ker fotoaparat nima dodatne lučke za ostrenje (to je pri žepnih modelih vse bolj "priljubljeno", kdo bi vedel, zakaj...). Zategadelj so temne slike za povrh še neostre. No, za res prave nočne fotografije bo fotoaparat vseeno dober, saj ima nastavek za stojalo, predvsem pa je mogoče z ročnimi nastavitvami nastaviti čas ekspozicije do celih 15 sekund.

Osnovna težava G400, vsaj dokler se aparata ne privadimo, so zelo nerodni nastavitveni menuji. Sledijo namreč neki čudni logiki in zahtevajo nenavadna zaporedja pritisnjenih tipk. Je pa mogoče nastaviti kar precej - od beline in ekspozicije do ročnih nastavitev časa, da o običajnih nastavitvah (ISO, efekti) niti ne govorimo.

Omenimo še, da fotoaparat sprejme tako kartico SD kot Memorystick in zna delati z obema hkrati. Nastavimo lahko, da najprej uporabi prostor na eni kartici, nato pa nadaljuje na drugi. Skupno si ga lahko tako opremimo s 640 MB. No, za toliko fotografij bo treba vmes napolniti litijev akumulator (ali pa ga zamenjati z rezervnim), saj nam je med preizkusom z enim polnjenem uspelo posneti okoli 130 fotografij. To pa je za žepni model pravzaprav zelo dobro.

Če povzamemo, G400 je fotoaparat, ki ga zlahka nosimo v žepu (tudi v tesnih kavbojkah), ga hitro potegnemo na plano, odpremo, poslikamo zanimiv dogodek, aparat zapremo in spet spravimo v žep. Vse to v nekaj sekundah. Ni pa to fotoaparat, ki bi ga lahko uporabljali za fotografiranje v zaprtih, slabše osvetljenih prostorih...

Konica Minolta G400

Razred: Žepni.

Efektivna ločljivost tipala: 4 milijone pik.

Tehnične lastnosti: Objektiv 34-101 mm (ekvivalent); svetlobna jakost 2,8-4,9; ostrenje 0,5 m-neskončno; čas do 15 s; ISO samodejno, 50, 100, 200, 400.

Cena: 94.990 tolarjev.

Prodaja: Eurofoto, www.eurofoto.si, (04) 236 64 70.

Za: Zelo hiter fotoaparat. Majhnost in priročnost. Dve vrsti kartic.

Proti: Zelo neroden sistem menujev. Težave z ostrenjem v mraku.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki