Kakšna orodja potrebujejo sodobni izumitelji?
Programska oprema CAD je v zadnjih desetletjih prehodila dolgo pot. Iz 2D modeliranja je preskočila v 3D modeliranje in nič ni opaziti znakov zaustavljanja.
Upravljanje orodij CAD je, ko enkrat osvojiš način razmišljanja in dela, presenetljivo podobno. Geometrija in fizika ter materiali imajo pač svoje standarde in lastnosti, ki jih mora programska oprema za načrtovanje seveda upoštevati. Za oblikovalce, razvijalce, inženirje in druge uporabnike orodij CAD je zato v praksi izbor programskega paketa manj pomemben, saj bodo enako dosegli s programsko opremo, ki jo je izdelal Autodesk, Bentley Systems, Dassault Systèmes, SOLIDWORKS ali kdo drug. Za podjetja, ki tako programsko opremo uporabljajo, pa je še toliko pomembneje, da zaposlene ustrezno izobrazijo za delo s programjem CAD. Letošnje leto bodo na področju CAD zaznamovali številni trendi.
Umetna inteligenca pomaga osvajati znanje
Največja ovira pri izkoriščanju kar največjega potenciala napredne programske opreme je znanje uporabnikov. To velja tudi na področju CAD, kjer se pri programskih paketih z letnico 2018 že pojavljajo zametki avtomatizacije opravil, gnanih s tehnologijo umetne inteligence. Ta lahko natančneje ugane, kaj želi uporabnik storiti, in mu nato tudi predlaga rabo ustreznih orodij ali nastavitev parametrov.
Poudarek na osvajanju znanja na področju CAD je tudi prioriteta podjetij, ki svoje zaposlene pošiljajo na različne dogodke, izobraževanja in praktične delavnice, sodeč po statistiki ponudnika izobraževanj Lynda.com, pa se povečuje raba spletnih tečajev za pridobivanje novih znanj. Velik delež k temu, da bo družba imela več ustvarjalcev novih stvari, prispevajo tudi sami izdelovalci programske opreme CAD, saj ima praktično skoraj vsak med njimi v ponudbi tudi brezplačno (a funkcionalno omejeno) različico, ali pa je ta omejena na rabo v izobraževalnih ustanovah – torej tam, kjer nastajajo bodoči inženirji.
Povezovanje rešitev CAD, GIS in BIM
Ker se v praksi računalniško podprto načrtovanje (CAD), geografski informacijski sistemi (GIS) in rešitve za modeliranje stavb (BIM) povezujejo, ne čudi, da so se njihovi izdelovalci začeli povezovati. Povezanost omenjenih rešitev bi oblikovalcem in načrtovalcem omogočila, da v računalniškem modelu zgradijo karkoli in kjerkoli.
Mlačen sprejem oblačnih rešitev
Čeprav so zdelovalci orodij CAD pogumno napovedovali selitev v oblak po vzoru številnih drugih programskih rešitev, se je v praksi zataknilo. Inženirji in razvijalci nad zamislijo niso pretirano navdušeni. Anketa na lanskem dogodku Autodesk University je postregla s presenetljivimi rezultati. 83 odstotkov oblak zavrača preprosto zato, ker želijo svoje delo še naprej opravljati na lastni delovni postaji in ga ne shranjevati ali uporabljati v oblaku. Skoraj desetina tistih, ki je poskusila rešitve CAD iz oblaka, ki se hvalijo z velikansko (beri: neomejeno) procesorsko in grafično močjo, je imela težave z uporabniško izkušnjo, predvsem zaradi (pre)slabe povezave. Za popolno selitev orodij CAD v oblak je glasovalo le 5 odstotkov vprašanih.
A slednje ne pomeni, da oblikovalcev in inženirjev oblak ne zanima. Dropbox, eden največjih in najbolj razširjenih ponudnikov storitev oblačne hrambe, je namreč lani objavil sodelovanje s podjetjem Autodesk in omogočil, da njegovi programi neposredno shranjujejo datoteke v oblak ali pa si v njem ogledajo predogled načrta ali tehnične risbe. In ker Autodeskov format zapisa DWG podpirajo številna druga orodja CAD, je pričakovati, da bodo podobno funkcionalnost kmalu ponudili tudi tekmeci.
(Večna) bitka z informatiki
Uporabniki rešitev CAD imajo marsikaj povedati čez oddelek IT v svojem podjetju. Večino (okoli tri četrtine) jezi to, da informatiki v celoti odločajo o tem, kakšne delovne postaje bodo dobili v uporabo in do koliko virov bodo lahko dostopali. Zgodbe o tem, kako marsikateri oblikovalec ali razvijalec še vedno nima na voljo vsaj dveh računalniških monitorjev in v delovni postaji vgrajenega pogona SSD, so strašljive. Pri tem velja, da bi vložek nekaj sto evrov lahko korenito izboljšal njihovo produktivnost.
Dodatno skrb pa oddelkom IT in podjetjem povzročajo spremenjeni poslovni modeli ponudnikov programske opreme CAD. Če je še pred leti veljalo, da je podjetje kupilo licenco in jo neomejeno dolgo časa uporabljalo (in seveda ni vsako leto nadgrajevalo opreme CAD na najnovejšo različico), zdaj stopa v ospredje najemniški poslovni model – glede na dejansko rabo. Ta ima poleg mesečnega stroška za uporabo licence na posamezni delovni postaji vračunano še vzdrževanje (beri: nadgradnje in popravke), a že preprost izračun pokaže, da bodo podjetja za programje CAD v naslednjih letih porabila bistveno več denarja kot doslej. Sploh ker klasičnega nakupa programske opreme CAD v prihodnjih letih ne bo več.
Poleg tega se morajo razvojni in oblikovalski oddelki skupaj z oddelkom IT pripraviti na pravcato poplavo programsko opreme. Naj bo ta krajevna, v oblaku, v obliki dodatkov, razširitev, modulov – vse bo treba ustrezno podpreti in vzdrževati. Tisti, ki mu bo uspelo z manj narediti več, bo še najsrečnejši. In prav takšne managerje CAD bodo iskala podjetja.
Izdelovalci rešitev CAD vedno bolj razmišljajo v smeri uvajanja očal
