Kako upravljati večdimenzionalna IT-okolja?
Hibridno je modno, hibridno je učinkovito, a hibridno je tudi zahtevno za upravljanje in odpravljanje napak.
Podjetja letos pričakujejo nadaljevanje izzivov na področju upravljanja svojih IT-okolij. Večina organizacij ima danes opraviti s hibridnimi IT-okolji. Del njih se nahaja v oblakih, tako javnih kot zasebnih, del še vedno temelji na IT-infrastrukturi, ki je na lokaciji podjetja. Preglednost nad delovanjem in zagotavljanje brezhibnega delovanja vseh teh »gibljivih delov« postajata velik izziv.
Hibridna IT-okolja prinašajo več kot le horizontalne izzive – težave se ne pojavljajo le na relaciji med lastnim podatkovnim centrom in ponudnikovim oblakom (oziroma več oblaki). Tovrstna okolja prav tako ustvarjajo vertikalne izzive, od nivoja strežnikov, sistemov hrambe, omrežja do različnih plasti programske opreme. Takšna večdimenzionalnost otežuje upravljanje hibridnih IT-okolij – s tradicionalnimi orodji je učinkovito upravljanje skoraj nemogoče doseči. Prihajajo torej naprednejša orodja za upravljanje, a tudi ta, čeprav podprta s tehnologijami umetne inteligence, bržkone ne bodo vsemogočna.
Upravljanje ni zgolj nadzor nad fizičnim delovanjem podatkovnega centra. Strežniki so že lahko ustrezno hlajeni, predimenzionirani in omrežje kos vsem obremenitvam, a to še ne pomeni, da se napake ne bodo dogajale. Večina podjetij s hibridnim delovnim okoljem ne zna takoj pojasniti, kje tečejo njihove aplikacije, še manj, kje se obdelujejo posamezne naloge in podatki, zato sta tudi ugotavljanje in odpravljanje napak v delovanju otežena.
Več točk, več možnosti (nastanka) napak
Drži, podatkovni centri so se v zadnjih desetletjih pokazali za precej zanesljiva okolja. Bržkone so najboljše, kar si lahko povprečno podjetje omisli – namenska okolja za varovanje in obdelavo podatkov, ki premorejo ustrezne strokovnjake. Minus – gre za centralizirana okolja, do katerih je treba podatke »prečrpati« (tja in nazaj). To pa je prav tako povezano s stroški in časom. Poslovanje v realnem času postaja imperativ dobe elektronskega poslovanja in digitalnih preobrazb. Pretakanje podatkov čez četrt ali celo pol zemeljske oble se ne zdi prav smotrno početje. Nič hudega, panoga IT ima odgovor. Tokrat sliši na ime robno računalništvo. Ta pristop zagovarja postavitev manjših podatkovnih centrov na robovih omrežja s ciljem, da so zmogljivosti računalniške obdelave podatkov bliže lokaciji njihovega nastanka. Razdalja prenosa podatkov je tako precej krajša, poslovanje (posebej če je avtomatizirano) pa hitrejše.
A tudi decentralizacija ni brez svojih muh. Manjše podatkovne centre, ki navadno zbirajo in obdelujejo podatke z različnih naprav, omrežij in senzorjev, je lažje napasti in zlorabiti. Prav zato bo v prihodnje veliko poudarka na njihovi karseda neprebojni zaščiti. Vedno bolj povezani sistemi in rešitve programske opreme ter nadaljnji porast napadov izsiljevalne programske opreme so številna podjetja pripeljali do uvajanja t. i. varnostnega modela brez zaupanja. V njegovem osrčju je programska oprema, ki omogoča spremljanje interakcij med napravami, zagotavljanje spoštovanja uvedenih varnostih politik in aktivno iskanje ranljivosti ter anomalij.
Kako in kaj ter kam s podatki?
Velik premik v podatkovnih centrih se je zgodil že s tem, ko so podjetja začela svoje zahteve do IT-infrastrukture načrtovati glede na delovne obremenitve. Podatki imajo namreč tudi svojo težo. Medtem ko se gigabajti podatkov relativno hitro pretočijo v oblak in nazaj, je to v velikostnem redu terabajtov že veliko težje, pri petabajtih pa se podjetja neredko odločijo kar za premik diskovja s tovornim vozilom.
Podražitve niso prizanesle niti računalništvu. Še največja težava je naraščanje cen pomnilnika, ki draži tudi sisteme hrambe podatkov. Podjetja naj zato bolj pragmatično razmislijo, katere podatke dejansko potrebujejo, shranjujejo in obdelujejo in ne kar vsega povprek. Saj je lepo imeti bliskovito hitre sisteme hrambe podatkov in te obdelovati v pomnilniku, a je to vse prej kot poceni. Vsak direktor IT naj zato s sodelavci preveri, kaj dejansko počno poslovne aplikacije v podjetju in kaj z vidika IT-infrastrukture sploh potrebujejo.
Brez meritev in nadzora ni upravljanja
Tako kot v svetu informacijske varnosti velja, da tistega, česar ne vidiš ali ne poznaš, ne moreš varovati, velja nekaj podobnega na področju upravljanja. Česar ne meriš, težko upravljaš. Nihče ne želi »leteti na slepo«. Prav zato podjetja, sploh evropska, pospešeno začenjajo uporabljati rešitve za upravljanje IT-okolij, saj so te nujen sestavni del zagotavljanja trajnostno naravnanega poslovanja. Informatiki si želijo rešitev in orodij za upravljanje, ki jim omogočajo karseda natančno spremljanje na daljavo in tudi večslojno upravljanje IT-okolja. V podatkovnih centrih je po zaslugi orodij DCIM (Data Center Infrastructure Management) to nekoliko lažje doseči, saj so podatkovni centri po »zaslugi« velike porabe energije tudi prvi na vrsti, ko je treba zajeziti energetsko lakoto. Na račun tehnologij virtualizacije in avtomatizacije je moč doseči visoko stopnjo učinkovitosti opreme, saj se trenutna delovna bremena lahko preselijo na le nekaj strežnikov, ostali pa ugasnejo ali mirujejo in tako se tudi poraba energije zmanjša. Konec dneva šteje prav vsak evro – vsak prihranjen pa je lahko temelj za novo naložbo v še večjo učinkovitost.
