Intervju s sodobnimi vampirji
Splet je predrugačil številne zabaviščne panoge. Glasbe ne kupujemo več na nosilcih zvoka, igre prenašamo s spletnih storitev, nadaljevanke pa uživamo prek priljubljenih pretočnih storitev. Na slednjih najdemo tudi filme, a je za najnovejše naslove še vedno treba v kino. Po mojem mnenju tako ne bo več dolgo.
Povod za moje prepričanje o revoluciji v svetu filmske zabave je komedija The Interview. Film, ki karikira voditelja Severne Koreje, je velika uspešnica, čeprav še zdaleč ne gre za komični ali ustvarjalni presežek. Da bi izvedeli, zakaj je tako, moramo vzeti pod drobnogled dogajanje ob koncu preteklega leta.
Takoj, ko je v javnost prispel dražilnik za omenjeni film, je završalo. Nasprotniki, med katerimi prevladujejo Daljni vzhodnjaki, niso skoparili z grožnjami. Udarili so tam, kjer se je najmanj pričakovalo. S prefinjenim spletnim napadom so vdrli v strežnike podjetja Sony, ki je krivo za spočetje spornega filma, ter z njih pokradli 110 terabajtov (!!) podatkov (kako tam tega niso opazili, ni jasno). Med prisvojenimi biti so bili še neobjavljeni filmi (Annie, Mr. Turner, Still Alice in To Write Love on Her Arms), ki so kmalu našli pot do sivih kanalov zastonjske distribucije. Zajete so bile številne skrivnosti, ki so javnosti razkrile laži japonskega konglomerata. Med drugim smo izvedeli, da je Sony zaradi kršenja avtorskih pravic na sodišču iztržil zgolj 3 milijone in pol evrov odškodnine in ne prvotno objavljene zajetnejše vsote 68 milijonov. Navsezadnje so nepridipravi pridobili in z naslado objavili tudi zasebne misli vodstva zabaviščne veje japonskega velikana, ki so razkrile, kaj si veljaki v resnici mislijo o razvajenih ameriških zvezdah. Tistih, ki jim prinašajo vsakdanji kruh. Škoda je nepopravljiva, ugled za vedno izgubljen. Napad je nakazal, kje bo v prihodnosti na nas prežala največja nevarnost. Bodočo grožnjo so potrdili povračilni ukrepi ameriške vlade, ki je za vdor javno obsodila severne Korejce. Z organiziranim kibernapadom so Korejce za nekaj dni poslali v srednji vek, v internetno temo, in jih popolnoma odrezali od sveta.
Sony je film The Interview sprva nameraval splaviti za božič 2014. Načrtovani pohod po več kot tri tisoč kinematografih v Združenih državah Amerike jim je prinesel 17 milijonov prihodka, kar bi povrnilo stroške snemanja spornega naslova. Kljub napadu, ali prav zaradi njega, so se na vsak način želeli držati prvotnega načrta, a kaj, ko niso računali na upor v domačih vrstah. Zaradi groženj s terorističnimi napadi so vse večje kinematografske verige v ZDA predvajanje odpovedale. Tokrat so bili nezadovoljni pripadniki demokratične strani. Uporabniki spletišča 4chan so v znak podpore svobodi govora in izražanja filmu na storitvi iMDb izglasovali čisto desetko. Čeprav ni filma še nihče videl, je bilo jasno, da ima Sony v rokah bodočo uspešnico. Celotno kolobocijo so spremenili v največji PR podvig v zgodovini Hollywooda in napraskali 300 neodvisnih kinematografov, ki se sodobnih kamikaz niso bali. Razprodane dvorane so prvi konec tedna predvajanja navrgle poltretji milijon bruseljskih cekinov. Obenem so komedijo ponudili na storitvah Google Play, YouTube, Xbox in Sony Video. Spletna distribucija je Japoncem v zgolj treh dneh prinesla 12 milijonov evrov. Ker je bil želeni film po obeh kanalih na voljo zgolj na ameriških tleh, ne čudi, da je The Interview podiral rekorde tudi na sivi strani zemeljske oble. V enem samem dnevu si ga je po domače pridobilo milijon gledalcev. Koliko bo komedija, naphana s straniščnim humorjem, Japoncem skovala zlata, ko (uradno) dospe še na druge konce sveta, ve le tisti zgoraj. Njemu se bomo kmalu pridružili še smrtniki, saj je v bližnji prihodnosti napovedana širša distribucija. Film naj bi v slovenske kinematografe prišel že februarja.
Nesluten uspeh je podžgal dvomljivce. Teorije zarote pravijo, da je vse skupaj spretno zamišljena reklama. Med dokazi navajajo nezmožnost Severne Koreje za napad takega obsega in tehnološke zahtevnosti, dejstvo, da še vedno ni jasno, kdo stoji za vdorom, ter rusko vpletenost, ki jo potrjujejo zajeta hekerska sporočila. Dogodek je vsekakor sprožil nemalo ugibanj, kam nas pelje prihodnost. Čeprav film ni presežek, bo za vedno zapisan v zgodovino. Ozavestil nas je, da živimo v obdobju, ko je manipuliranje z mediji in tehnologijo pomembnejše od klasičnega vojskovanja. Obvladovanje strežnikov, zaslonov, družabnih omrežij in podobnega je postalo pomembnejše od rokovanja s puško. Živimo v nevarnem obdobju, v času, ko vedno težje ločimo med reklamno akcijo, prevaro, kriminalnim dejanjem in vojno napovedjo.
The Interview ni slab, a kljub temu ni vreden pompa okoli njega. Navsezadnje se Američani (in drugi) z vrsto izdelkov (South Park) norčujejo iz lastnega predsednika in vodstva, pa ta dejanja doslej niso pritegnila pozornosti najvišjih državnikov svetovnih velesil. Film za nameček ne skriva, da gre za satiro. Najsi gre za reklamo, testni vojaški poligon, neslano šalo ali nekaj drugega, (filmski) svet ne bo nikoli več tak, kot je bil. Konec filma je vizionarski. Ko osrednji junak oznani, da se je začela revolucija, še sam ne ve, kako zelo prav je imel.
