Fujifilm FinePix F810
Fujifilm je z novimi aparati pošteno zapretil tekmecem v spodnjem in srednjem razredu. Zahtevnejšim amaterskim fotografom, ki ne potrebujejo velike optične povečave, je pa zato zanje pomembna čim višja ločljivost, je namenjen model FinePix F810. Gre za kovinski aparat, ki se po obliki spogleduje z žepnimi modeli, čeprav je od njih nekoliko večji. Opremljen je s 6,3-milijonskim tipalom Super CCD četrte generacije, ki zaradi posebne postavitve elementov na čipu (v obliki satovnice) omogoča zajemanje fotografij z ločljivostjo 4048 × 3040 pik (12,3 milijona). Objektiv omogoča štirikratno optično povečavo, ki bi v 35-milimetrskem Leica formatu ustrezala goriščni razdalji med 32,5 in 130 mm.
Aparat se po osnovnih zmožnostih spogleduje z modeli za povsem nezahtevne uporabnike. V popolnoma samodejnem načinu je namreč za slikanje pripravljen prej kot v sekundi, uporabniku pa ni treba skrbeti za nobeno izmed dodatnih nastavitev lastnosti slikanja. Ostrenje je zelo hitro, tudi v nekoliko slabših svetlobnih razmerah, tako da je F810 primeren tudi za trenutke, ko je treba ujeti motiv, ki bi po nekaj sekundah "pobegnil". Aparat zmore ostriti predmete, oddaljene najmanj 60 cm, v makro načinu pa se lahko slikanemu predmetu približamo na osem centimetrov. Na zadnji strani aparata prevladuje velik, 2,1-palčni zaslon LCD širokega formata. Aparat namreč omogoča tudi zajem slik s stranicami v razmerju 16 : 10. Pri tem gre v bistvu za zvijačo, saj aparat le poreže zgornji in spodnji del slike (12,3-milijonska slika tako postane osemmilijonska, a zato širokega formata), kljub temu pa gre za praktično zmožnost, ki jo bodo s pridom izkoriščali vsi, ki si slike ogledujejo na monitorju ali TV sprejemniku širokega formata.
V naprednejšem načinu lahko pri F810 nastavimo bolj ali manj vse lastnosti slikanja. Tako lahko ročno določimo svetlobno občutljivost (pri trimilijonski ločljivosti celo do ISO 800), nastavimo temperaturo bele barve (poleg samodejnega načina tudi ročno nastavitev, tri prednastavljene zmožnosti in zajem s pomočjo slikanja bele površine) in ročno določimo osvetlitveni čas in odprtost zaslonke. Poglavitna odlika (predvsem za Fujijeve tržnike) aparata je seveda visoka ločljivost zajemanja fotografij. Gre za prvi kompaktni aparat, ki podpira slikanje z ločljivostjo 12,3 milijona. Pri tem se seveda poslužuje že preverjene Fujifilmove zvijače s tipalom Super CCD, tako da teh 12 milijonov ni čisto pravih, vseeno pa z njim lahko naredimo bolj kakovostne fotografije v visoki ločljivosti, kot če bi uporabili običajen aparat s šestmilijonskim tipalom in sliko programsko povečali. Nekoliko moti to, da pri slikanju z ločljivostjo 6 M pik ne moremo nastavljati stopnje kakovosti stiskanja JPEG, ki je pri drugih ločljivostih na voljo. Zajem videoposnetkov poteka pri ločljivosti največ 640 × 480 pik s 30 slikami na sekundo.
Ohišje aparata spada med trdnejše in bi verjetno brez posledic preživelo tudi nekoliko trši padec po tleh. Fotoaparat se napaja iz litijevega akumulatorja, tako da tehta le 200 g. Slike shranjuje na kartice xD. Priložena je kartica zmogljivosti 16 MB, kar nekoliko preseneča, saj lahko na tako zmogljivo kartico shranimo točno eno sliko v nestisnjenem načinu RAW pri najvišji ločljivosti (zasede 12,6 MB). Nakup dodatne, najmanj 512 MB kartice je zato nujen. Fotoaparatu je priložena tudi priklopna postaja, tako da si prihranimo vsakokratno priklapljanje kablov, ko želimo slike prenesti v računalnik. Fotoaparat preprosto položimo v priklopno postajo in prek vmesnika USB 2.0 (in s pomočjo priložene programske opreme) se slike hitro in samodejno prenesejo v računalnik.
V praksi se F810 odlično obnese. Pri slikanju je zelo priporočljiva uporaba 12-milijonske ločljivosti, saj so slike pri 6 megapikah skoraj preostre, cvetenja na robovih je več, poleg tega je kakovost fotografij zaradi večje stopnje stiskanja JPEG (ki je ne moremo zmanjšati) slabša. Širokokotni način bodo uporabljali predvsem tisti, ki slike prikazujejo na zaslonu širokega formata brez poprejšnje obdelave. Šum je tudi pri višji svetlobni občutljivosti ISO komaj opazen (celo pri ISO 800). Zaradi velikega števila svetlobnih elementov na čipu CCD je pri prehodih med svetlimi in temnimi deli slike opazno cvetenje. Akumulator je dovolj zmogljiv le za dobrih sto posnetkov, kar je nekoliko malo, tako da je nakup dodatnega akumulatorja zelo priporočljiv.
Fujifilm je z modelom F810 krepko vrgel rokavico konkurenci, ki zaenkrat nima na voljo primerljivega fotoaparata, sploh ne v tem cenovnem razredu. Nekoliko moti le Fujijeva navezanost na kartice xD, saj so kartice SD precej cenejše, glede na to, da gre za aparat zelo visoke ločljivosti, pa je nakup zmogljive (in temu primerno drage) kartice prej nuja kot razkošje.
Fujifilm FinePix F810
Razred: Zmogljivi.
Efektivna ločljivost tipala: 6,1 milijona pik (12,3 milijona Super CCD).
Tehnične lastnosti: Objektiv 7,2-28,8 mm (ekvivalent 32,5-130 mm); svetlobna jakost 2,8-5,6; ostrenje 0,6 m-neskončno (8-80 cm makro); čas od 1/2000 do 3 s; ISO samodejno, 80, 100, 200, 400, 800 (pri 3 milijona pikah).
Cena: 116.900 tolarjev.
Prodaja: Image&Information, www.fujifilm-slovenija.com, (01) 586 46 60.
Za: Visoka ločljivost tipala, hiter vklop in ostrenje, širokokotni način, nizek šum tudi pri visoki občutljivosti ISO.
Proti: Dokaj šibak akumulator, cvetenje na prehodih, priložena le 16 MB kartica.
