Objavljeno: 9.9.2005 19:11 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Februar 2004 | Teme: tiskalnik, brizgalnik, nenehni testi

Epson Stylus C64

Epsonov označevalni sistem za brizgalnike bi nepoučenega uporabnika lahko zavedel, da gre pri modelu Stylus C64 za neposrednega naslednika modela C62 ali še prej modela C60. Pa vendar ni tako, saj ima C64 ločene barvne kartuše, medtem ko je C62 tiskal s črno kartušo in kombinirano barvno. Sistem ločenih kartuš lahko pohvalimo, še posebej, če večkrat tiskamo izdelke, ki zahtevajo več ene barve kakor druge.

Novost tiskalnika C64 je tudi v črnilu, ki zdaj temelji na suspenzijski osnovi (t. i. pigmentne barve), ki se je Epson vse bolj oprijemlje. Še nedavno so bile suspenzijske barve uporabljane le v vrhunskih Epsonovih fototiskalnikih (model Photo 2200), zdaj pa jih imajo tudi cenejši modeli, in sicer pod imenom Durabrite. Naj vas spomnimo, da so suspenzijske barve na splošno obstojnejše od navadnih, se ne vpijajo toliko v navaden papir (zato je črna barva tudi pri konkurenčnih tiskalnikih že vrsto let vedno suspenzijska), a na splošno niso tako žive in z njimi težko prikažemo tako širok barvni spekter kakor z navadnimi barvami. Splošna dejstva o suspenzijskih črnilih so se izkazala tudi pri delu s tiskalnikom Stylus C64. Fotografijo na navadnem papirju smo zelo dobro odtisnili, precej bolje kakor s C62. Manj je bilo prelivanja barv, pa tudi črna barva je bila bolj "črna". Slednje velja tudi za navadno besedilo, čeprav je kljub temu precej nazobčano. Prelivanja pa tudi na podrobni vektorski sliki ni bilo opaziti. Razlik in izboljšav v primerjavi s C62 pri tiskanju na poseben in svetleč papir, nasprotno, nismo opazili. Prej bi lahko rekli, da podrobno povečevalno steklo opazi nekaj več rastra, ki ga pri sodobnih brizgalnikih v taki meri ponavadi že redko opazimo. Kot navaja Epson, je tisk tudi vodoodporen, čeprav smo z dovolj vztrajnosti vendarle naredili packo. Pravzaprav enako, kot smo lahko naredili tudi s predhodnikom, modelom C62 (in praktično z vsakim drugim brizgalnikom).

Naj omenimo, da Epson ob uporabi posebnega papirja Matte Paper Heavyweight navaja do 80-letno trajnost izdelka. V drobnem tisku vendarle zapišejo, da to velja ob zaščiti pod stekleno površino. Ob uporabi drugačnega papirja trajnost ni zagotovljena in tudi ne navedena.

Sicer pa je C64 najpočasnejši tiskalnik v cenovnem razredu nad 30.000 tolarjev, med cenejšimi tiskalniki so počasnejši le še Epsonovi modeli serije C4x. Za pet strani besedila običajne kakovosti potrebuje skoraj tri minute (konkurenca po enaki ceni nekaj več kot minuto), tiskanje v najslabšem (draft) načinu pa je (primerjalno gledano) nekoliko hitrejše - 45 sekund. Žal je Epsonov "draft" bolj podoben izdelkom, ki so jih pred leti tiskali 9-nožični matrični tiskalniki, kakor izdelkom brizgalnika. Tudi tiskanje poslovnega poročila (9 strani) je počasno - skoraj pet minut in pol je potreboval tiskalnik, medtem ko nekatera konkurenca s tem opravi tudi v nekaj več kot dveh minutah. Še posebej pa je počasno tiskanje fotografij in barvnih izdelkov v najboljšem načinu na svetleč papir. Za fotografijo 10 × 15 cm smo potrebovali tri minute in pol (najhitrejši to zmorejo tudi že v manj kot minuti), bitna slika čez celo stran (A4) pa je iz tiskalnika lezla devet minut in 15 sekund. Tiskalnik zna tiskati do roba papirja.

Naj omenimo, da so kartuše, ki so priložene, manj polne, oz. lahko kupimo tudi t. i. kartuše "z večjo zmogljivostjo", ki zagotavljajo skoraj dvakrat več natisnjenih strani. Mi smo s priloženimi natisnili 166 črnih besedilnih strani in 111 preizkusnih barvnih, kar pomeni, da je cena odtisa razmeroma visoka (glej okvirček). Z "večjimi" kartušami je cena odtisa precej bolj ugodna.

C64 je tiskalnik, ki je vsekakor boljši od prednika C62, predvsem zaradi ločenih barvnih kartuš in obstojnosti izdelkov. Vendar pa se moramo zavedati, da nas bo delo z njim stalo veliko časa (vsaj v primerjavi s konkurenco).

Epson Stylus C64