Digitalni rogovi industrije 4.0
Industrija 4.0 in industrijski internet stvari (IIoT) sta doslej ustvarila že celo vrsto neverjetnih idej in rešitev. Ideje, kot so digitalni dvojčki in digitalne niti, ki omogočajo popolno razumevanje življenjskega cikla izdelka in izkoriščanje čim bolj svežih ali pa kar vseh podatkov o tem, kako izdelek deluje, se dejansko uporablja ali servisira za doseganje še boljše uporabniške izkušnje, boljšega vzdrževanja in daljše življenjske dobe, so naravnost super.
Upoštevaje še napredek na področju tehnologij senzorjev, analitike masovnih podatkov, strojnega učenja, umetne inteligence ter obogatene in navidezne resničnosti, je jasno, da proizvodna okolja v prihodnje dejansko čaka nova tehnološko gnana revolucija. Smer je jasna – povečati učinkovitost in znižati stroške. Oboje namreč vodi do dejstva, da podjetjem nato ostane več denarja. Celo proizvodna podjetja, ki ob pomoči digitalizacije in avtomatizacije že dosegajo zavidljivo visoko stopnjo učinkovitosti, v tehnoloških novotarijah vidijo velik smisel. Samo pomislite, da z zgoraj omenjenimi tehnologijami že zgodaj odkrijete in rešite težave, torej takrat, ko so še majhne in poceni, in ne šele takrat, ko postanejo veliki in dragi problemi. Prihranki časa in denarja so lahko izjemni. Kar poglejte trenutno dogajanje v avtomobilski industriji (ki sicer že velja za zelo učinkovito).
Potem je tu še 3D-tiskanje, ki je preraslo okvire rabe zgolj v namene prototipiranja in se marsikje že uveljavlja kot standardna proizvodna metoda, podobna današnjemu litju. V nekaj letih bo cel kup gradnikov v najrazličnejših izdelkih natisnjen s 3D-tiskalniki.
Inteligentna infrastruktura, o kateri sicer pogosto govorimo v navezi z mesti in različnimi omrežji, pospešeno uvaja računalništvo na robu, svoje mesto pa išče tudi v proizvodnih okoljih, in to ne le na račun industrijskega interneta stvari. Obljublja namreč, da bo dosegla sveti gral pametne proizvodnje – resnično zaprto povratno zanko. Stanje, v katerem vedno novi podatki pomagajo graditi vedno boljše izdelke in uporabniške izkušnje.
Včerajšnji koncepti se počasi spreminjajo v (industrijsko) realnost, toda še vedno smo daleč od ideala. Ko enkrat sestopimo z oblakov na proizvodna tla, se zavemo, da resničnost današnjih tovarn vendarle niso velika steklena poslopja, polna mož v belih haljah in naložena s samoučečo se opremo, gnano s čisto energijo – scenarij, ki nam je čedalje pogosteje predstavljen v filmih znanstvenofantastičnega žanra.
Cunami po imenu digitalna preobrazba ima vsaj v primeru sodobne industrije pomembno napako – pozablja, da večino proizvodnih podjetij v svetovnem merilu še vedno zastopajo mala in srednje velika podjetja, v katerih pa proizvodnja še zdaleč ne dosega utopične vizije življenjskega cikla izdelka z zaprto zanko, kjer je vsak proces optimiziran do obisti in podprt z analizo podatkov. Ta podjetja so glede svojih ciljev realna in iščejo predvsem hitre ter cenovno dostopne rešitve, s katerimi bodo dodatno znižala stroške in optimizirala procese. Pa jim industrija 4.0 te lahko da?
