Dell Latitude D500
Latitude D500 je ekskluzivna serija prenosnikov, vendar ne zaradi kakovosti izdelave, uporabljenih materialov ali vrhunske notranjosti. Tako posebni so samo zato, ker jih v redni prosti prodaji preprosto ni mogoče kupiti. Pri nas jih lahko dobimo le v posebni Telekomovi ponudbi, če sklenemo pogodbo za optični internetni priklop. Za en evro.
Dell Latitude D500
Poslovni indeks SYSmark 2007 (Productivity): 63.
Večpredstavnostni indeks SYSMark 2007 (VideoCreation): 71.
Trajanje delovanja: 1 ura 57 minut.
Zgradba in oprema: 8.
Velikost in teža: 8.
Mere: 35,7 × 25,6 × 2,5 cm, 2,7 kg.
Značilnosti: Intel Celeron M560, 2,13 GHz, 1024 MB RAM, 120 GB disk, DVD?RW, WLAN 802.11 b/g.
Zaslon: 15,4-palčni, 1280 × 800 pik.
Operacijski sistem: Windows Vista Home Basic.
Cena: Ni v prosti prodaji.
Prodaja: Telekom v paketu z optičnim internetnim priključkom.
Za: Trajanje baterije, zunanja podoba.
Proti: Premalo pomnilnika, disk, kotna vidljivost zaslona.
Navzven se srečamo s prijetnim, zaobljenim oblikovanjem v mehki črni barvi, ki jo krasi srebrn Dellov zaščitni znak. Zaslon z dobrimi 15 palci se odpira nekoliko pretrdo - z eno roko ne bo šlo. Največja ločljivost, ki jo lahko nastavimo (1280 x 800), je v razredu cenejših prenosnikov pri tej velikosti skorajda običajna. S kotno vidljivostjo nismo bili preveč zadovoljni, kljub temu pa je bil splošni vtis dober. Podobno je z dobro vpeto tipkovnico s slovenskimi znaki, ki pa so samo nalepljeni čez izvirno postavitev.
Tehnične značilnosti povedo, da je ustroj prenosnika vsekakor na zelo povprečni oz. celo nizki ravni. V času, ko sta 2 GB pomnilnika povsem običajna tudi med cenejšimi napravami, je 1 GB vsekakor zelo skromen. V njegovi družbi skupaj z Intelovim Celeronom M560 (2,13 GHz) in integrirano grafiko pri naših testih nismo mogli pričakovati spodbudnih rezultatov. Na vseh preizkusih se je uvrstil v spodnjo polovico, najslabše pa se je odrezal pri tistih, ki opredeljujejo grafično učinkovitost. Zaradi nezahtevnih komponent lahko tudi sicer podpovprečen akumulator zdrži približno dve uri. Ob morebitni večji zbirki podatkov, npr. digitalnih fotografij, bo kaj kmalu treba tudi kaj več kot 120 GB, kolikor je na disku razpoložljivega prostora.
Nekoliko drugače je z opremljenostjo. Vgrajeni so trije vhodi USB, firewire, VGA in drugi običajni vmesniki, na voljo pa sta tudi reži za Express Card in vse najbolj razširjene pomnilniške kartice. Seveda se lahko z drugimi napravami povežemo tudi brezžično - prek bluetootha ali WLANa (802.11b/g, n-draft nismo niti pričakovali).
V preprosto ohišje razmeroma majhne debeline so pri Dellu torej zapakirali strojno opremo, ki ne more ravno požeti vzklikov navdušenja. Po drugi strani pa je tak prenosnik popolnoma primeren za nezahtevnega uporabnika, ki mu je brskanje po internetu ali poganjanje pisarniških programov vrhunec računalništva. Še posebej glede na to, da "stane" le en evro ...
