Čar inovativnosti
V tokratnem Monitorju si lahko preberete preizkus Olympusove novega digitalnega fotoaparata, modela E-P1. Gre za fotoaparat, ki ni pravzaprav nič posebnega. Še več, manjka mu nekaj osnovnih delov, denimo bliskavica in optično kukalo. A aparat predstavlja tisto inovativnost, ki jo v svetu globalizacije vse teže najdemo. Pri gromozanskih podjetjih gredo odločitve čez toliko posameznih pisarn in pisalnih miz, da je vse manj prostora za tovrstne posebnosti. Žal.
Voditelj neke priljubljene televizijske oddaje je pred kratkim dejal, da Audi, BMW in Mercedes pravzaprav vsi izdelujejo isti avto. Skoraj enako je v računalništvu in elektroniki. Ja, Canon in Nikon delata pravzaprav iste fotoaparate. Ogorčena pisma bralcev gor ali dol, prav z vsakim aparatom DSLR lahko delamo brez težav ali omejitev. Sistem je morda malo drugačen, a bistvenih razlik v kakovosti fotografij ni - vsaj za 98 % uporabnikov. Tista zadnja 2 % pa tako ali tako uporabljata srednji format. Razlike med enim in drugim osvojimo v prvih nekaj dneh rabe, ostane le še navijaško navdušenje nad "našim".
Podobna zgodba je pri drugih napravah, o katerih lahko berete na straneh nenehnih preizkusov, pardon Najboljših izdelkov. Tiskalniki so si že tako podobni, da jih je med seboj skoraj nemogoče ločiti. Sploh, ker kar nekaj izdelovalcev pri njih sodeluje (denimo velikana HP ter Canon), večino razlik vidijo le še naše matematične formule, s katerimi računamo vrstni red. V zgornjem razredu brizgalnikov tako vtakneš brezžično povezljivost, na tiskalnik nalepiš goro groznih nalepk za hvaljenje s raznolikostjo funkcij (ki jih, roko na srce, uporablja le malo uporabnikov), za evro ali dva pa prilagodiš ceno glede na konkurenco. Čez pol leta ponoviš vajo.
Prav zaradi tega smo tako navdušeni nad novostmi, kot je Olympusov E-P1. Morda se je res le v neki pisarni na Japonskem nekdo opogumil, a rezultat je aparat, ki mu je vseeno za ustaljene trende. Vsi se zavedamo, da je kakovost fotografij pri novih aparatih dovolj dobra, zakaj bi delali plastične igrače, ki se od drugih ločijo le po napisu izdelovalca? Naredimo aparat tako, da bo lep. Naredili so torej fotografsko različico fiata 500 (novega, seveda).
Podobno se sicer dogaja povsod. Velika podjetja se zavedajo, da potrebujejo nekaj svežega in zanimivega, da se ločijo od svoje konkurence. Žal je ustaljena taktika taka, da svoj izdelek, ki je enak izdelku drugega podjetja (le boljši, seveda, po možnosti moder namesto zelen), oglašuješ do onemoglosti. Pokažeš mlade, navdušene in energične, predvsem pa "kul" uporabnike, kako skačejo s tvojim novim (najboljšim) MP3 predvajalnikom/prenosnikom/fotoaparatom po zeleni trati. Druga taktika je, da ustanoviš posebno vejo podjetja za tovrstno čarovnijo. Po zgledu Toyotinega oddelka Scion torej.
Redkokatero podjetje zna dejansko izdelati kaj inovativnega. V računalništvu je najočitnejše tako podjetje Apple. V času, ko so že vsi imeli svoj predvajalnik MP3, so v Applu šli svojo pot in zmetali ven vse, kar se je dalo. Danes pa jih drugi lovijo in se jih trudijo posnemati. A ti večinoma ne razumejo, da končnim uporabnikom dodatne funkcije in butasto ime (Zune, Zen, Sansa ... ) ne pomenijo vsega. Sploh, ko imajo vsi drugi enako neumno zveneča imena in še kakšno funkcijo več. Včasih ne potrebuješ drugega, kot da stvari narediš drugače od drugih.
