Brother HL-4200CN
To, da tiskalnikov velikokrat ne izdelujejo podjetja, ki se nanje "podpišejo", je že dolgo znano, ne nazadnje tudi Hewlett-Packard za svoje laserske tiskalnike uporablja pogon, ki ga izdeluje (in ga je tudi razvil) Canon. Kar nekajkrat smo zasledili tudi primere, ko sta si bila dva tiskalnika navzven, pa tudi po drobovju, enaka ko jajce jajcu. Natanko to se nam je zgodilo tudi tokrat - prejšnji mesec smo preizkusili Tallyjev model 8024, tokrat pa Brotherjev HL-4200CN. Tiskalnika sta navzven skoraj popolnoma enaka, enaka sta tudi, ko ju razdremo, enaka sta po tehničnih specifikacijah, kljub temu pa drugačni gonilniki in strojna programska oprema prispevajo k temu, da ima Brotherjev tiskalnik kar nekaj boljši barvni odtis. Mimogrede, tiskalnika ne izdelujeta niti Tally niti Brother, temveč Xerox.
Gre za enoprehodni laserski tiskalnik ločljivosti 1200 pik na palec s hitrostjo pogona 24 strani na minuto (velja za ločljivost 600 pik na palec, ob ločljivosti 1200 dpi hitrost upade na 12 strani na minuto), to pa je med cenejšimi barvnimi tiskalniki ta trenutek največ. Tiskanje tudi v praksi poteka s to hitrostjo, pri čemer moramo seveda odšteti čas, ki je potreben za tiskanje prve strani. Ta je razmeroma dolg - 25 sekund. Zanimivo, da tiskalnik toliko časa potrebuje tudi za tiskanje kar 14 naslednjih strani. Za barvno stran A4 potrebuje 20 sekund, za kompleksno stran PDF (naslovnico Monitorja) pa minuto in 40 sekund, in to neodvisno od tega, ali uporabimo gonilnik PCL ali postscriptnega (vgrajen je Adobov postscript 3 in ne Brotherjev posnemovalnik, kot je sicer v navadi v Brotherjevih tiskalnikih).
A postscriptni izdelek je barvno veliko bolj pravilen (še vedno pa ne popolnoma - rumena je nekoliko presvetla, rdeča pa pretemna), hkrati pa, zanimivo, veliko bolj zrnat. Kot da bi se gonilnik trudil barve narediti z vzorci namesto s prekrivanjem barv. Tudi sicer sumimo, da postscriptni gonilnik tiska z ločljivostjo le 600 pik na palec, a tega v gonilniku ne moremo spremeniti. To je bilo videti tudi pri tiskanju vektorske slike z barvnimi prelivi. Zanimivo, da so barvni prelivi veliko boljši, kot jih zmore Tallyjev dvojček, predvsem je veliko boljša prekrivnost črne barve ob mehkih prelivih. Kakovost natisnjenega besedila je dobra, enako lahko rečemo tudi za natisnjene grafikone v poslovnih poročilih.
Tiskalnik ima kaseto za 500 listov A4 in še dodatni večnamenski podajalnik za sto listov, odložišče z licem navzdol pa sprejme do 250 listov. Vgrajen je še obračalnik, ki je v primerjavi s konkurenco hiter, saj tiskanje upočasni le za dobrih 30 %.
Razlika med Tallyjem in Brotherjem je tudi v ceni. Slednji je kar nekaj cenejši, a ima zato nekoliko dražji potrošni material (to pa je zelo verjetno le posledica drugačne cenovne politike prodajalca). Cena barvnega odtisa (s 5 % pokritostjo na osnovno barvo) je 30 tolarjev (povprečno za ta razred), cena črno-belega odtisa pa 7,44 tolarja, kar je v tem razredu največ. Če ste pomislili, da bi v Brother raje vstavili cenejše Tallyjeve tonerje, ste se ušteli - tonerji so sicer na videz enaki, a jih elektronika prepozna kot napačne in sporoči, da imajo napačno označevalno številko...
Vsekakor gre za tiskalnik, ki je hiter in za nezahtevno barvno tiskanje (npr. poslovna poročila) tudi dovolj dober. Cena črno-belega tiska pa je dokaj visoka.
Brother HL-4200CN
Velikost (razred): A4 (cenejši barvni).
Ločljivost: 1200 × 1200 pik na palec.
Navedena hitrost: 24 strani na minuto.
Tehnične lastnosti: 500 listov (predal) + 100 listov (večnamenski podajalnik); dodatek za tiskanje na obe strani; PCL6, postscript 3; 64 MB/320 MB; vzporedni, USB 2.0 in omrežni vmesnik.
Cena: 666.000 tolarjev.
Cena natisnjene strani: 7,44 tolarja (čb), 30,2 tolarja (barvno).
Za: Velika hitrost, dobra opremljenost.
Proti: Glasen, zapleteni menuji in majhen zaslon LCD upravljalnega dela.
