Bo prohibicija tokrat uspešna?
Avstralija bo decembra kot prva država na svetu mlajšim od 16 let prepovedala uporabniške račune na platformah, kot so Instagram, Tiktok, Snapchat, Youtube, in po novem celo Reddit. To sicer ne pomeni, da otroci več ne bodo mogli spremljati vsebin na teh platformah, le objavljati jih ne bodo smeli. Čeprav se zdi, da se to dogaja daleč stran od nas, se tovrstni ukrepi širijo kot virus in tudi v Evropi nismo imuni.
Po razkritju problematičnih učinkov Instagrama na najstnike, o katerih so bili v podjetju Meta že zdavnaj pred razkritjem javnosti dodobra seznanjeni, je vsem postalo kristalno jasno, da tehnološka podjetja ne razmišljajo o dobrobiti otrok. To zavedanje o negativnih učinkih družabnih omrežij je povsod po svetu sprožilo pozive k ureditvi področja, v Avstraliji pa so se po hitrem postopku odločili tudi za zakonsko ureditev. Odločitev o omejevanju dostopa ima široko podporo, tako med starši kot med odločevalci, a to se ni zgodilo slučajno. Avstralija je zaradi svoje velikosti in podobnosti trga z drugimi zahodnimi državami pogosto testni poligon tehnoloških podjetij, hkrati pa so nemalokrat tudi pionir na področju njihove regulacije. A kako smo prišli od zaskrbljenih staršev do prohibicije?
Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico ali PayPal ali Google Pay:
Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.
Avstralija bo decembra kot prva država na svetu mlajšim od 16 let prepovedala uporabniške račune na platformah, kot so Instagram, Tiktok, Snapchat, Youtube, in po novem celo Reddit. To sicer ne pomeni, da otroci več ne bodo mogli spremljati vsebin na teh platformah, le objavljati jih ne bodo smeli. Čeprav se zdi, da se to dogaja daleč stran od nas, se tovrstni ukrepi širijo kot virus in tudi v Evropi nismo imuni.
Po razkritju problematičnih učinkov Instagrama na najstnike, o katerih so bili v podjetju Meta že zdavnaj pred razkritjem javnosti dodobra seznanjeni, je vsem postalo kristalno jasno, da tehnološka podjetja ne razmišljajo o dobrobiti otrok. To zavedanje o negativnih učinkih družabnih omrežij je povsod po svetu sprožilo pozive k ureditvi področja, v Avstraliji pa so se po hitrem postopku odločili tudi za zakonsko ureditev. Odločitev o omejevanju dostopa ima široko podporo, tako med starši kot med odločevalci, a to se ni zgodilo slučajno. Avstralija je zaradi svoje velikosti in podobnosti trga z drugimi zahodnimi državami pogosto testni poligon tehnoloških podjetij, hkrati pa so nemalokrat tudi pionir na področju njihove regulacije. A kako smo prišli od zaskrbljenih staršev do prohibicije?
Medijski konglomerat družine Murdoch News Corp ima v Avstraliji velik vpliv na politiko in je močno podpiral to regulacijo, saj s tem izvaja pritisk na konkurenco, torej na družabne medije. Kampanja News Corpa je v ospredje postavljala grozljive, tragične zgodbe otrok, ki so naredili samomor, imajo težave s prehranjevanjem itd., in sicer ne glede na to, da raziskave kažejo, da je problem veliko bolj kompleksen, da vpliv družabnih medijev še vedno ni dovolj raziskan in da seveda družabni mediji niso edina sprememba, ki se dogaja po svetu in vpliva na počutje mladostnikov. Obenem je priljubljenost politike, ki zadeva otroke, po vsem svetu velika, ker »za otroke gre«. Takrat moči združijo vse stranke, saj so tovrstni pozivi dobro sprejeti, vlade pa rade podprejo takšne ukrepe, saj široka podpora kaže na močno vlado.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru pred Evropskim parlamentom že povedala, da pozorno spremlja izvajanje avstralske politike preverjanja starosti in razmišlja o naslednjih korakih za EU.
Tako bodo morala v Avstraliji izbrana podjetja do 10. decembra deaktivirati obstoječe uporabniške račune mlajših od 16 let in jim preprečiti ustvarjanje novih. Po prepovedi bodo tehnološka podjetja, kot so Meta, Snapchat in Youtube, lahko kaznovana z globo do 50 milijonov avstralskih dolarjev (približno 28 milijonov evrov), če ne bodo sprejela »razumnih ukrepov«, s katerimi bi mlajšim od 16 let preprečila uporabo računov v svojih storitvah.
Zasebnost podatkov
Platforme bodo v skladu s prepovedjo morale poskrbeti za preverjanje starosti uporabnikov, da bodo lahko omejile dostop mlajšim od 16 let. Strokovnjaki so zaradi mehanizmov preverjanja starosti izrazili skrb glede zasebnosti in tudi dvom o natančnosti. Odgovori nedavne ankete organizacije Common Sense Media kažejo, da v zvezi s tem tudi mladi ne zaupajo tehnološkim podjetjem, pa čeprav gre za raziskavo, ki je bila narejena v ZDA. Za kaže, da kar 52 odstotkov mlajših od 18 let ne zaupa podjetjem družbenih omrežij pri ravnanju z njihovimi podatki.
Britanska organizacija Age Check Certification Scheme je na pobudo avstralske vlade pregledala različne ponudnike in metode – vključno s preverjanjem ob pomoči uradno izdanih dokumentov, s pridobivanjem soglasja staršev in tehnologijami, ki določajo starost na podlagi obrazne strukture, gibov ali vedenja – ter ugotovila, da so vse tehnično izvedljive, a nobena rešitev ne ustreza vsem primerom uporabe. Avstralska vlada je sicer prepovedala uporabo osebnih dokumentov kot edinega načina identifikacije, a ta bo vsekakor med mogočimi, saj je tudi ta odločitev, tako kot mnoge druge, prepuščena družabnim platformam. Izsledki poročila so še enkrat potrdili, da so napake pri tehnologiji za ocenjevanje starosti neizogibne, zlasti če ne gre za belopolte, ženske ali starejše osebe. Platforme bodo tako morale imeti na voljo tudi rezervne možnosti preverjanja starosti, kadar bo uporabnik trdil, da ni star toliko, kot mu je pripisala tehnologija. Tako bi tisti, ki bi bili napačno ocenjeni kot mlajši od starostne meje, lahko predložili osebne dokumente, kot je potni list, da bi lahko dostopali do družabnih omrežij – kar je seveda veliko bolj zasebnostno vsiljiv način preverjanja.
Avstralska vlada zato družabne platforme poziva, da za osnovno preverjanje starosti uporabljajo čim bolj mehke metode, kot je umetna inteligenca, kar je že napovedal Instagram, in vedenjske podatke. Ne glede na metodo pa bo prepovedi, ki so posledica napak v preverjanju starosti, verjetno kar precej. Avstralska ministrica za komunikacije Anika Wells problem odpravlja z zagotovilom, da bi po pravilih morale biti na voljo možnosti za pritožbo na odločitev, ta pa bi morala biti obravnavana hitro. A znano dejstvo je, da tehnološka podjetja, še posebej Meta, potrebujejo veliko časa, preden odgovorijo uporabnikom, ki vložijo pritožbo, ko so njihovi računi blokirani. Ali bo tako tudi po decembru v Avstraliji, bomo še videli.
V Avstraliji so imela podjetja leto dni časa za uskladitev, rok za deaktivacijo računov mladoletnih uporabnikov pa se izteče 10. decembra. Imetniki računov bodo o ukrepih sicer obveščeni, a ni jasno, ali bodo podjetja njihove vsebine pobrisala ali bodo mladoletne osebe svoje račune lahko ponovno aktivirale, ko dopolnijo 16 let, saj je ta odločitev prepuščena samim platformam. Čeprav se otroci ne bodo mogli vpisati v platforme, bodo lahko še vedno spremljali tam objavljene vsebine in algoritem bo deloval še naprej.
Avstralski ukrep je vezan le na starost, a družabna omrežja ne škodijo le ljudem starim manj kot 16, zato bi bilo smiselno govoriti o pravem problemu – denimo o zasnovi in delovanju algoritmov ter podobnih temah, ki si jih države ne drznejo odpirati, saj imajo tehnološka podjetja preveč moči. Otroci so resda ranljivejši, a poskusi njihove zaščite posegajo v njihove pravice, hkrati pa ta zakon kaže, da smo jih en dan po 16. rojstnem dnevu brez slabe vesti pripravljeni vreči nazaj v ta očitno problematični prostor.
Ali je prepoved korak v pravo smer?
Družabni mediji seveda imajo negativen vpliv, a imajo tudi pozitivnega. Nasprotniki avstralske regulacije poudarjajo, da bi s to potezo lahko otroke odrezali od povezovanja in druženja z vrstniki, strokovnjaki za varnost pa dodajajo, da bi se mlajši od 16 let lahko zatekli v še manj regulirane kotičke interneta. Osemnajstletna Avstralka Elena Mitrevska je za Wired dejala, da je zaradi negativnega vpliva družabnih omrežij sprva podpirala idejo, a se ji zdaj zdi, da zapira prostore povezovanja. Aplikacije, kot sta Tiktok in Instagram, je uporabljala, da je našla druge mlade s podobnimi zanimanji, tudi političnimi, ob pomoči omrežij pa je raziskovala tudi svojo identiteto. Kot je razložila za Wired: »Odraščala sem ob veliko homofobne retorike in iz tega začaranega kroga so mi pomagali kratki filmi umetniških šol na Youtubu. Nimamo telefonskega imenika, kjer bi človek lahko našel druge gejevske otroke, kot je sam, in družbena omrežja so za to res odlična.«
Mladostništvo je ključno obdobje za razvoj možganov in mladi so resda še posebej ranljivi za negativne učinke spletnih okolij, a kljub tveganjem družbena omrežja otrokom in mladostnikom tudi koristijo. Krepijo komunikacijo in socialno povezanost, kar je posebej pomembno za ranljive skupine, kot so skupnosti LGBTQIA+ in posamezniki z govornimi ovirami, za katere so platforme ključno orodje za vzpostavitev skupnosti, zmanjšanje izolacije in izražanje. Omejevanje dostopa lahko zmanjša priložnosti za podporo vrstnikov in dostop do virov za duševno zdravje, s čimer se lahko poglobijo obstoječe neenakosti. Prav zato je posebno zaskrbljenost zaradi zakona izrazilo veliko mladih iz skupnosti LGBTQIA+.
Popolna prepoved ne bo odpravila jedra problema in nedvomno so družbena omrežja prostor, kjer mnogi najstniki oblikujejo svoja prepričanja in skupnost. Avstralski pristop ne priznava, da prepoved družbenih omrežij ne omejuje le dostopa mladih do neonacističnih gibanj, ampak tudi do gibanj, kot so #MeToo, Black Lives Matter in School Strike 4 Climate, kar lahko zavira razvoj identitet in vrednot. Seveda pa družbena omrežja poleg priložnosti prinašajo tudi izpostavljenost dezinformacijam in škodljivim vsebinam, ki bodo še zmeraj dostopne, le mladi v dialogu ne bodo mogli več sodelovati. Študije sicer kažejo, da mladi Avstralci družbena omrežja vse pogosteje uporabljajo kot primarni vir novic, medtem pa se platforme, kot so Instagram, Facebook in X, vedno bolj odmikajo od neodvisnega preverjanja dejstev.
Premik v regulaciji
Avstralski pristop k prepovedi družbenih omrežij za mlajše od 16 let predstavlja pomemben premik v regulaciji interneta, saj namesto starostnih omejitev za specifične vsebine, kot so pornografija in igre na srečo, postavlja omejitve za osnovno komunikacijsko infrastrukturo. S tem se daje prednost zaščiti otrok in omejuje digitalne pravice otrok z eksperimentalnimi tehnologijami, kar povzroča tveganje, da bodo najranljivejši otroci odrezani od digitalnih prostorov. Odbor ZN za otrokove pravice poudarja, da moderiranje in nadzori vsebin ne smejo omejevati dostopa otrok do informacij v digitalnem okolju, uporabljati jih je treba zgolj za preprečevanje dostopa do škodljivih vsebin. Omejevanje dostopa do platform, ki mladim omogočajo socialno povezovanje, ne rešuje jedrnega problema – da družbena omrežja služijo s škodljivimi vsebinami, z zasvojitvenimi algoritmi in nadzorom. Vlade morajo priznati, da družbena omrežja kljub izredno problematičnemu poslovnemu modelu in škodljivim učinkom mladim omogočajo uresničevanje njihovih človekovih pravic: pravice do svobode izražanja in pravice do mirnega zbiranja ter združevanja.
Ta načrtovana prepoved le še dodatno razgalja dvolično politiko avstralske vlade. Medtem ko mlajši od 16 let ne bodo več mogli sodelovati pri ustvarjanju vsebin in komunikaciji na družabnih omrežjih, pa lahko v nekaterih delih Avstralije otroci že od 10. leta naprej pristanejo v zaporu. Avstralija ima namreč eno najnižjih starostih meja kazenske odgovornosti na svetu. Ko bi le zahtevali enako stopnjo odgovornosti od ponudnikov družbenih omrežij pri objavljanju škodljivih vsebin in algoritemski radikalizaciji uporabnikov …
