V preteklih mesecih smo v Monitorju objavili več novic, ki humanoidne oziroma človeku podobne robote postavljajo v vse bolj človeške situacije in službe. Na Kitajskem so se humanoidni roboti pred kratkim pomerili v kickboksu, Amazon z njimi preizkuša dostavo paketov, obeta pa se nam celo prva mednarodna (kakorkoli se to čudno sliši) olimpijada humanoidnih robotov. Tako je, v zibelki olimpijskih iger, grški Olimpiji.
Pisatelj
* Naslov je povzet po romanu Philipa K. Dicka z istoimenskim naslovom.
Če so vam ob branju zgornjih vrstic pred oči skočili prizori iz znanih filmskih franšiz Terminator in/ali Iztrebljevalec, katerih namen je bil zrušiti obstoj človeštva oziroma opravljati dela, ki jih ljudje zaradi naše krhke narave ne zmoremo, naj vas takoj pomirimo. Humanoidni roboti imajo noge in roke, trup in glavo kot ljudje, vendar pa jih proizvajalci večinoma ne želijo narediti na las podobne ljudem. Izraz za robote, ki so tudi po videzu in obnašanju povsem podobni ljudem, je android (pa ne tisti Googlov), pri čemer nekateri vztrajajo, da je take vrste robot lahko izdelan samo iz materiala, podobnega človeškemu tkivu. Zgolj za razjasnitev osnovnih pojmov v razlago dodajmo še besedo kiborg, ki je v resnici človek, nadgrajen s strojnimi deli (z udi, s skeletom, z vidom, s sluhom ipd.).
Tesla Optimus Gen 2
Fascinacija s služabniki iz kovine ali kratek izlet v zgodovino
Prvi zametki ideje o humanoidnih robotih segajo v starogrške mite, ko naj bi si bog ognja in kovaštva Hefajst ustvaril mehanske služabnike iz kovine. Nekaj stoletij kasneje so na Kitajskem izdali filozofske spise pod imenom Liezi, v katerih ena izmed zgodb opisuje mojstra izdelovalca Jan Šija. Ta naj bi okrog leta 1000 pr. n. št. za tedanjega kralja Muja iz dinastije Džov izdelal avtomat, sposoben človeškega premikanja in petja.
Konec 15. stoletja je Leonardo da Vinci zasnoval načrte za mehanskega viteza, ki je lahko sedel, mahal z rokami in premikal glavo. V 18. stoletju pa je Pierre Jaquet-Droz (ob nekaj pomoči drugih mojstrov) zasnoval tri kompleksne avtomate, med katerimi za najzahtevnejšega velja avtomat z imenom Pisatelj (druga dva nosita imeni Glasbenik in Slikar). Pisatelj je lutka, ki je sposobna na papir samostojno zapisati 40 znakov prek štirih vrstic. Zapisane črke so sprogramirane prek kompleksnih zobnikov različnih velikosti, lutka pa zapisuje z gosjim peresom, ki ga sama pomaka v črnilo ob prehodu v novo vrstico. Da bi bila očaranost publike še toliko večja, avtomat med zapisovanjem z očmi sledi zapisanim črkam.
ASIMO
Besedo robot prvič uporabi češki pisatelj Karel Čapek v gledališki igri Rossumovi Univerzalni Roboti (R.U.R) v 20-ih letih prejšnjega stoletja. Za prvega humanoidnega robota pa velja Elektro, ki je bil skupaj s svojim štirinožnim umetnim prijateljem Sparkom najprej glavna atrakcija svetovnega sejma v New Yorku leta 1939. Na glasovni ukaz je bil sposoben hoditi, govoriti (besedišče je obsegalo okrog 700 besed), kaditi cigarete, pihati balone ter premikati glavo in roke. Westinghouse ga je uporabljal v promocijske namene vse do leta 1967, potem pa je izginil iz obtoka in sčasoma so našli vse njegove sestavne dele ter ga restavrirali. Vse, le za Sparkom se je izgubila vsaka sled.
Osemdeseta leta in prvi razcvet humanoidnih robotov
Ob omembi imena Honda nepoznavalci prav zagotovo ne pomislijo na humanoidne robote, temveč na avtomobile in motocikle. A prav Honda je v 80-ih letih začela razvijati samoregulativne robote, raziskave pri prvih prototipih serije E in P pa so na koncu privedle do ustanovitve blagovne znamke ASIMO. Ime je pravzaprav kratica za Advanced Step in Innovative Mobility oziroma Napredni korak v inovativni mobilnosti, četudi samo ime (prav gotovo ne po naključju) spominja na velikana znanstvene fantastike, pisatelja Isaaca Asimova.
NAO
Asimo je imel sposobnost prepoznavanja premikajočih se predmetov, drž, gest, okolice, zvokov in obrazov, kar mu je omogočalo interakcijo z ljudmi. Zaznaval je lahko gibanje več predmetov z uporabo vizualnih informacij, ki so jih zajemale kamere v glavi, ter določal razdaljo in smer do predmeta. Asimo je lahko sledil osebi ali se soočil z njo, interpretiral glasovne ukaze in človeške geste, razlikoval med glasovi in drugimi zvoki, kar mu je omogočalo, da je prepoznal svoje spremljevalce (tudi po obrazih) in jih naslovil po imenu, jim prikimal ali ustno odgovoril v različnih jezikih.
Ker je bil Asimo robot za pomoč osebam zaradi težav z osebno mobilnostjo (med drugim tudi gibalno oviranim in slepim), so pri Hondi namenili veliko pozornosti sami velikosti robota. Visok je bil 130 cm in tehtal okrog 54 kg, kar je bilo po mnenju japonskih konstruktorjev idealno za upravljanje različnih stikal, kljuk in odpiranje vrat. Baterija je zdržala do največ eno uro delovanja, kar je bila, poleg pregovorne nerodnosti (Youtube je poln videov Asimovih padcev) v prvih različicah v resnici največja rak rana humanoidnega robota. Z leti je Asimo postajal vse lažji in vse zmogljivejši, v zadnji različici iz leta 2011 je bil sposoben z enim polnjenjem baterije v eni uri prehoditi oziroma že skoraj preteči devet kilometrov. Od predstavitve leta 2000 je bilo do leta 2002 proizvedenih prvih 20 enot, do leta 2009 pa se je številka ustalila pri 100 primerkih. Julija 2018 je Honda objavila, da bo opustila razvoj in proizvodnjo robotov Asimo, da bi se osredotočila na bolj praktične aplikacije tehnologije, zadnji aktivni nastop pa se je zgodil marca 2022. Asimo je bil zagotovo za vse, ki smo bili rojeni še v prejšnjem tisočletju, prvi zares opazen in poznan humanoidni robot (četudi ne edini, omenimo vsaj še japonskega, namenoma futuristično zasnovanega HRP-2 in francoskega, učenju namenjenega NAO), postavljen ob bok najbolj znanemu robotskemu psu, Sonyjevemu Aiboju.
Repliee
Poskus androidne prihodnosti
Sočasno z Asimom se je začel razvoj tudi človeku na videz podobnih robotov, androidov, kot sta Repliee in Sophia. Robota nista bila le podobna ljudem, znala sta se zelo naravno človeško gibati in zaznavati čustva sogovornika. Če so bili Repliee in nasledniki vizualno bliže japonskemu in korejskemu okusu, pa je Sophii Savdska Arabija leta 2017 podelila celo državljanstvo in tako je postala prvi robot, ki ji je katerakoli država priznala neke vrste samostojno osebnost. Arabija je požela nemalo kritik zaradi dvoličnosti in očitnih kršitev človekovih pravic na lastnih tleh.
Sophio so prvič aktivirali na dan zaljubljencev leta 2016, vizualno pa naj bi bila oblikovana po egipčanski kraljici Nefertiti, znameniti igralki Audrey Hepburn in izumiteljevi ženi Amandi Hanson. Zasnovana je bila z idejo, da bi krajšala čas stanovalcem domov starejših občanov, pomagala pri večjih prireditvah kot hostesa ter izvajala razne terapije ter izobraževanja, če bi jo seveda razvili do te mere, da bi imela zadosti socialnih veščin. Leta 2019 je prikazovala zavidljive zmogljivosti risanja, med drugim tudi portretiranja drugih ljudi in same sebe. Njen avtoportret so leta 2021 prodali na dražbi za nedoumljivih 700 dolarskih tisočakov, le eno leto kasneje pa je znani italijanski umetnik Andrea Bonaceto najprej ustvaril njene digitalne portrete, ki jih je reinterpretirala v seriji različnih video NFT-jev (non-fungible tokens ali slovensko nezamenljivi žetoni) in so podjetju v prodaji nanesli skoraj enako vsoto kot avtoportret.
HRP-2
Sophia se še danes občasno pojavlja v javnem življenju, včasih razpravlja z Elonom Muskom, drugič daje intervjuje za prominentne svetovne medije. In čeprav je okoli 70 odstotkov njene 'osebnosti' odprtokodne in jo poganja OpenCog Prime, 'umetnointeligenčni' sistem za splošno razumevanje in dojemanje realnega sveta okoli nje same (konceptualno je zelo blizu ELIZI, prvemu sistemu, ki je želel simulirati človeški pogovor), pa večina sogovornikov izkušnjo z njo opiše kot rahlo čudaško, njeno 'skorajda živost' pa kot skrajno zavajajočo. Zelo preprosto rečeno je manko njenega pristno človeškega čustvenega odziva moteč. A to ni ustavilo podjetja Hanson robotics in ustvarili so še najmanj deset humanoidnih 'sorojencev' (Alice, Albert, Bina, Han, Jules, Professor Einstein, Philip K. Dick Android, Zeno, Joey Chaos in Little Sophia).
Kam torej gremo?
Humanoidni roboti so dandanes lahko prisotni v številnih panogah in postajajo vse bolj sposobni, dostopni in uporabni. Napredni jezikovni modeli omogočajo bolj naravno komunikacijo, razumevanje konteksta in učenje iz izkušenj, razvijajo se materiali, ki vedno bolj natančno posnemajo človeško kožo in mišice, roboti se vse bolj samostojno odločajo in prilagajajo okolju. Postali bodo integralni del pametnih mest prihodnosti, sodelovali bodo pri vzdrževanju infrastrukture, varnosti in pomoči prebivalcem.
Sophia
Že danes lahko (še najbolj v tehnoloških velikanih Azije ter tudi v ZDA) opazujemo selitev robotov iz raziskovalnih laboratorijev v vsakdanje okolje: roboti lahko pomagajo pri rehabilitaciji, negi starejših in asistenci v bolnišnicah, sodelujejo z ljudmi pri montaži, dostavi, pakiranju in nadzoru kakovosti, uporabljajo se lahko kot interaktivni učitelji in pomočniki, pomagajo pri osamljenosti, zlasti pri starejših in otrocih s posebnimi potrebami, iščejo in rešujejo iz ruševin ob naravnih katastrofah in še bi lahko naštevali. Velik poudarek pa je seveda na besedici lahko, kajti roboti vseeno niso poceni (Teslin Optimus druge generacije naj bi stal okoli 30 dolarskih tisočakov, kar je veliko, a hkrati gre za ceno povprečnega avtomobila nižjega srednjega razreda), imajo avtonomijo nekje do največ pet ur dela in so seveda še vedno bolj omejeni kot ljudje. Vendar pa se ob nezaustavljivem razvoju humanoidne robotike upravičeno lahko vprašamo, koliko časa še in predvsem ali morajo biti tako vsestranski in učljivi, kot so lahko ljudje. Navsezadnje ne zbolevajo, po polnjenju lahko nadaljujejo delo, nimajo slabih dni in se ne pritožujejo … Prostor zanje v ultra kapitalističnem svetu absolutno obstaja in se vedno bolj širi.
Boston Dynamics Atlas
Na začetku članka smo omenili prva tekmovanja v kickboksu z roboti Unitree G1, ki se odlikujejo po hitrih in odzivnih gibih, s čimer podjetje oglašuje operativno učinkovitost in prilagodljivost. Robotov niso neposredno upravljali ljudje, ampak so pisali le širša navodila umetni inteligenci, ki se je odzvala z izvajanjem usklajenih gibov vseh robotovih udov. Elon Musk napoveduje, da bodo že letos izdelali in prodali več tisoč robotov Tesla Optimus V2, čeprav se njegove napovedi velikokrat raztegnejo v leta in celo desetletja (spomnimo se, da je napovedal popolno samovozljivost avtomobilov Tesla »do leta 2018«). Hyundai je naročil na desettisoče humanoidnih robotov Electric Atlas podjetja Boston Dynamics (bolj poznanih po Spotu, agilnem robotskem psu), Amazon pa že testira robote Digit podjetja Agility Robotics, ki bodo v bodoče nadomestili delavce v skladiščih in pomagali pri dostavah od kombija do vhodnih vrat. Kar 11 najvidnejših podjetij za izdelavo humanoidnih robotov domuje na Kitajskem, kar je sicer več kot polovica vseh proizvajalcev na svetu, in prav vsa bodo letos po lastnih navedbah proizvedla več kot tisoč humanoidnih robotov. Tistih 100 proizvedenih Asimo robotov se kar naenkrat zdi pravi drobiž …
Netehnološka plat humanoidnih robotov
Panoga je v takem razcvetu, da je napočil čas tudi za prve humanoidne olimpijske igre v grški Olimpiji, katerih osnovni moto je parafraza medalje pravega športnega duha Pierra de Coubertina in se glasi: »Bodite priče, kako se ljudje in stroji lahko učijo, razvijajo in navdihujejo drug drugega.« Poleg številnih delavnic in predstavitev bodo na sporedu tudi robotske igre, med drugim sprint, met kopja in skok v daljino. Ali bo moto prve olimpijade preživel ali zapadel v prodajno ekstravaganten razstavni sejem, pa bo pokazal čas.
Agility Robotics Digit
Na koncu se ne moremo izogniti družbenemu vplivu razcveta panoge humanoidnih robotov. Kakšna bo zakonodaja, ki bo urejala izginjajoča delovna mesta in s tem povezano brezposelnost oziroma prekvalifikacijo delovne sile? Kakšen bo socialni vidik robotskega prevzema rutinskih del in s tem zmanjšanja človeških delovnih mest na nekaterih področjih ter pojava novih, predvsem na področju nadzora, programiranja in vzdrževanja? V preteklosti so ljudje že razbijali stroje, ki so jim jemali delovna mesta, bo tako tudi v bodoče s humanoidnimi roboti? In predvsem tisto, najbolj eksistencialno vprašanje izmed vseh: bodo roboti takrat vrnili udarec?
