80 centimetrov v realnosti
Uporabniki se v tehničnih trgovinah navdušujemo nad razkošno odmerjenimi diagonalami sodobnih digitalnih televizorjev in kakovostjo prikazane slike, iz trgovin pa odnašamo predvsem cenejše in manjše modele. Vsak drugi v Sloveniji prodan televizor namreč postreže z diagonalo 32 palcev oziroma 80 centimetrov, zato se nam je zdelo prav, da preverimo, kateri televizorji te velikosti najbolje opravljajo svoje poslanstvo.
Kaj smo ugotovili?
Minili so časi, ko je televizor z diagonalo 80 centimetrov veljal za »velikega«. Resda mu je del velikosti dodala še katodna cev s svojo globino, pa vendar - 80 cm (oz. 32 palcev) je danes spodnja meja, pod katero sodijo le še križanci med televizorji in monitorji. Kljub temu tudi taki televizorji danes ponujajo kakovost prikaza, ki ga še nekaj let nazaj niso zmogli tudi vrhunski (katodni) modeli.
Po statističnih podatkih analitskega podjetja GfK so si digitalni televizorji z 32-palčnimi zasloni v začetku letošnjega leta odrezali kar polovico tržne pogače. Z velikim zaostankom jim sledijo kategorijo večji bratje, saj so televizorji z diagonalo 39 palcev prepričali dobrih 18 odstotkov kupcev. Na častno tretje mesto pa so se zavihteli televizorji s 47-palčnimi zasloni, ki so v povprečju prepričali vsakega dvanajstega kupca. Večje in manjše televizorje pa Slovenci kupujemo še redkeje.
Eden ključnih dejavnikov pri nakupu televizorja je očitno cena, prav zato se večina Slovencev odloča za cenejše televizorje, katerih cene se gibljejo pod 400 evri. Dobra novica je ta, da se televizorji vseh velikosti stalno cenijo, povprečne cene v regiji Vzhodne Evrope, kamor sodi tudi naša podalpska državica, so se v letu znižale za dobro desetino. Ob nadaljnji rasti diagonal televizorjev lahko upravičeno pričakujemo, da se bodo televizorji še cenili in kmalu bo diagonala 80 cm (32 palcev) dejansko postala vstopna velikost v svet digitalnih televizorjev. Že danes namreč težje najdemo modele s krajšo diagonalo zaslona … Dodaten razlog, pa čeprav na prvi pogled resnično banalen, se skriva v ureditvi dnevnih sob gospodinjstev. Številna med njimi imajo v njih postavljeno pohištvo z omejenim prostorom za postavitev televizorja in prav zato ostajajo pri diagonali 80 cm, ki je neredko največja možna velikost. Televizorji s katodnimi cevmi namreč niso dosegali tako razkošnih diagonal kot njihovi digitalni ploski bratje, ki so se v zadnjem desetletju resnično »razpotegnili«, tej rasti pa marsikatera dnevna soba ni sledila. Menjava pohištva je namreč znaten finančni zalogaj ...
Tako so Monitorjev laboratorij v preteklih tednih zasedli televizorji vstopnega in srednjega razreda ter nam dokazovali, da so kljub manj prestižnemu pedigreju, ki sodi poleg na več kot tisočaka cenjenih modelov, kljub vsemu sposobni razveseliti oči povprečnega uporabnika.
Preizkusili smo deset modelov, nabranih z vseh vetrov. Kljub nekoliko manjši velikosti so bili deležni enake obravnave kot prestižnejši modeli – k skupni oceni je še vedno največ prispeval predvsem kakovosten prikaz slike, oziroma kombinacija prikaza vsebin standardne in visoke ločljivosti, saj bodo te bržkone najpogosteje predvajanje v praksi. Razkošje predvajanja premikajočih se slik v treh dimenzijah se te kategorije televizorjev še ni dotaknilo, niti ga nismo pogrešali, a je tudi v praksi kratica 3D bolj kot ne modna muha. Povprečni uporabnik pač od svojega televizorja pričakuje predvsem to, da mu bo dolga leta prikazoval lepo sliko. Če dobi zraven še »nekaj več«, pa toliko bolje.
