4K ali ne 4K?

Objavljeno: 24.11.2015 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Fokus | Revija: December 2015

Kaj sploh pomeni oznaka 4K, s katero se ponašajo današnji najmodernejši televizorji?

4K ali Ultra HD je oznaka za ultra visoko ločljivost, ki v praksi postreže s prikazom štirikrat več podrobnosti (beri: slikovnih pik) kakor polna visoka ločljivost (Full HD, 1080p). V grobem torej osem oziroma devet proti dvema milijonoma pik. Strogo tehnično gledano, je namreč razlika med oznakama Ultra HD (UHD) in 4K. Ultra visoka ločljivost je namreč izpeljana iz digitalnega kinematografskega standarda 4K, saj je t. i. naravna ločljivost 4K 4096 × 2160 pik (v razmerju 19 : 10), večina potrošniško naravnanih zaslonov pa prikazuje za odtenek manjšo ločljivost 3840 × 2160 pik. Od tu tudi dobrega pol milijona pik razlike. In prav v tem gre iskati razlog, da vedno več blagovnih znamk televizorjev svoje izdelke označuje kot Ultra HD/UHD namesto 4K, čeprav se bo v pogovornem okolju oznaka 4K bržkone bolj uveljavila, ker je pač krajša in vsaj ta hip bolj »utrjena« med potrošniki (in prodajalci). Razlog, zakaj je v rabi pri televizorjih in večini drugih naprav ločljivost 3840 × 2160 pik, pa tiči v dejstvu, da v tem primeru dobimo sliko z razmerjem stranic 16 : 9.

Osvetlitev okolice televizorja ni le lep, temveč tudi uporaben dodatek.

Osvetlitev okolice televizorja ni le lep, temveč tudi uporaben dodatek.

Kakovost slike, ki jo opazimo

Ultra visoka ločljivost torej prinaša s seboj bistveno več slikovnih pik, gledalec pa to prepozna kot znatno več podrobnosti, lepše barvne prehode in skoraj fotografsko kakovost. A to je šele začetek. Takšna »nabildana« ločljivost zahteva razmeroma zmogljivo strojno opremo in prenosne poti, zato daleč največ skrbi povzroča ustvarjalcem vsebin (tv postajam, filmskim studiem ...) ter podjetjem, ki skrbijo za oddajanje teh signalov. Dodatno delo vsem vpletenim povzroča tudi trenutna odsotnost uradnih ali vsaj širše dogovorjenih standardov, saj si pod dežnikom vseh mogočih rešitev in nastavitev vsak ustvarjalec vsebine lahko izmišljuje glede nastavitve kontrasta, širine barvnega spektra in celo števila predvajanih sličic na sekundo. Tudi občasni pogovori z inženirji, ki razvijajo televizorje ali pa v tv hišah skrbijo za oddajanje signalov, razkrivajo, da enotnega standarda za 4K še ni in da lahko vsakdo dela po svoje. Tudi tokratni preizkus televizorjev z ločljivostjo 4K vnovič potrjuje, da je tako, saj praktično ni bilo televizorja, ki bi znal predvajati vse »4K deklarirane« posnetke, pri čemer so imeli posamezni modeli težave pri predvajanju tako slike kot tudi zvoka. Najbolj vsestranski predvajalnik vsebin ultra visoke ločljivosti je tako še vedno (zmogljiv) osebni računalnik.

Kaj pa HDR?

Kratica HDR, ki označuje visoko dinamično območje (High Dynamic Range), je v zadnjih letih zaživela predvsem na področju fotografije, z letošnjim letom pa z velikimi koraki vstopila tudi na področje televizorjev. HDR  je priljubljen način, kako iz fotografije izvleči večjo dinamiko, zlasti pri snemanju v naravi. Fotoaparat, denimo, ustvari več zaporednih fotografij z različnimi nastavitvami in jih nato združi v eno – s kar največjo barvno globino. Podobno funkcijo z modelnim letom 2015 premorejo tudi premijski televizorji. Ker gre v primeru videa za še bistveno zahtevnejšo nalogo kot pri statični fotografiji, je jasno, da potrebujemo velike zmogljivosti, s katerimi lahko postrežejo televizorji s štiri-, šest- ali celo osemjedrnimi procesorji. Način HDR praviloma združi vsaj tri slike – po eno s tipično osvetlitvijo ter podosvetljen in preosvetljen posnetek. Končni rezultat je bolj kontrastna slika ali video posnetek.

Daljinski upravljalniki so bili dolga leta nespremenjeni. Danes so opremljeni z drsnimi ploščicami, tipkovnicami, mikrofonom ...

Daljinski upravljalniki so bili dolga leta nespremenjeni. Danes so opremljeni z drsnimi ploščicami, tipkovnicami, mikrofonom ...

Kako velik televizor izbrati?

Televizorji z ločljivostjo 4K so na voljo že od 40-palčnih modelov naprej. Kateri je torej pravšnja izbira? Ne glede na to, ali kupujete povprečen ali prestižni televizor, je nasvet glede velikosti diagonale zaslona enak – premislite, kam ga boste namestili in koliko prostora sploh imate na voljo. Nato kupite najdaljšo diagonalo, ki jo vaše proračunske in prostorske omejitve še dovoljujejo. Evri, naloženi v palce oziroma centimetre, se ponavadi izkažejo za bistveno boljšo naložbo kakor v druge napredne funkcije televizorja.

Prikaz slike v treh razsežnostih

Še pred leti se je zdelo, da bo o prodajnem uspehu posameznega televizorja odločala njegova zmožnost kakovostnega prikaza 3D slike. A stvari so se zasukale povsem drugače. Uporabniki nikoli nismo zares posvojili gledanja 3D filmov. Iz več razlogov. Eden je, denimo, praktično pomanjkanje vsebin, saj se je do 3D vsebin težje dokopati. Drugi pa je nujnost uporabe namenskih 3D očal, ki so predvsem za ljudi, ki že nosijo tak pripomoček za boljši vid, zelo nepraktična. Tretji razlog pa je tudi ta, da ogled filmov v tretji razsežnosti večine uporabnikov sploh ne prepriča.

Letošnji preizkus televizorjev 4K nakazuje, da tehnologij prikaza slike v treh dimenzijah niti izdelovalci sami ne jemljejo več resno. Panasonic in Samsung le še redkim modelom prilagata očala za ogled vsebin, korejski gigant je šel celo tako daleč, da njegov tokrat preizkušeni televizor iz srednjega razreda ponudbe prikaza 3D vsebin niti ne podpira več!

Zanimivo bo videti, koliko časa bodo televizorji še opremljeni z žičnim omrežnim vmesnikom - brezžičnost je »in«.

Zanimivo bo videti, koliko časa bodo televizorji še opremljeni z žičnim omrežnim vmesnikom - brezžičnost je »in«.

4K in tv kanali

Televizijske hiše se sicer pospešeno pripravljajo na oddajanje slike v ultra visoki ločljivosti in z višjim številom sličic na sekundo, kar bo imelo na prikaz gibajoče se slike še bistveno večji vpliv kakor sama ločljivost. Športni prenosi bodo v prihodnje videti nadvse realistično, gledalec se bo skorajda poistovetil s športniki in atleti. Prav športni dogodki bodo, poleg posameznih serij, prve vsebine, ki jih bodo televizijske hiše gospodinjstvom postregle v ločljivosti Ultra HD. Trenutno sicer še ni na voljo tv kanala, ki bi svoj program redno oddajal v ločljivosti 4K, a jih v bližnji prihodnosti vsekakor lahko pričakujemo. Tudi zato, ker so v tujini že sprejeli specifikacijo standarda za prizemno oddajanje signala. DVB-UHDTV Phase 1 tako predvideva pošiljanje slike v ločljivosti 3840 × 2160 pik z osveževanjem 60 Hz »po zraku«, veseli pa nas lahko tudi podatek, da so se odgovorni v organizaciji ETSI odločili uporabiti tudi razširjeno barvno globino. Ta bo po novem 10-bitna (prej 8-bitna), kar bo zopet zelo spodbudno vplivalo na gledalčevo izkušnjo. Prav možno je, da se bo v Evropi zgodila pravcata poplava 4K tv kanalov, ko se enkrat zganejo velike televizijske hiše v Angliji, Nemčiji in Franciji, saj konkurenti ne bodo mogli sedeti križem rok.

Največja težava novega standarda je predvsem nezdružljivost s starejšo opremo, tako televizorji kot različnimi sprejemniki, a to je bilo pričakovati. Večina trenutnih set-top-boxov, prek katerih ponudniki storitev televizije IP pošiljajo signale do gospodinjstev, preprosto ni kos obdelavi takšne količine podatkov, ki jo prinaša nov vir slike. Rešitev bo najverjetneje salomonska. Ponudniki bodo (po pričakovanjih) za vsebine v ločljivosti 4K oblikovali nove pakete z višjo naročnino, del teh pa bo tudi nova (zmogljivejša) terminalska oprema.

Na sodoben televizor bomo zlahka priključili vrsto USB-ključkov in drugih naprav.

Na sodoben televizor bomo zlahka priključili vrsto USB-ključkov in drugih naprav.

Vsebine, vsebine, vsebine

Tudi v Sloveniji bo treba na »preskok na 4K« počakati še kakšno leto. Kakšne vsebine naj torej gledamo na novem televizorju? Vsebin v ločljivosti UHD je razmeroma malo, do večine se bomo dokopali na manj legalen način – prek internetnih »pašnikov«. A stvari se premikajo na bolje. Ameriško podjetje Netflix, ki slovi po zagotavljanju aktualnih video vsebin v pretočni obliki, že od aprila lani ponuja tudi ločljivost 4K, žal pa svojih storitev ne omogoča v Sloveniji. Če se seveda vsaj malce ne znajdemo in spletne strani ne pretentamo, da je naš računalnik/tablica/televizor onkraj luže. Aplikacija Netflix na pametnem televizorju nato opravi vse drugo – sama strežniku sporoči model in ločljivost televizorja, edini dodaten pogoj, da bomo lahko uživali v 4K vsebinah, pa je dovolj široka povezava v splet. Netflixov pretočni video v ločljivosti 4K, kodiran v zapisu HEVC in opremljen s prostorskim zvokom 5.1, namreč potrebuje 15,6 Mbps pasovne širine (čeprav stran uradno navaja zahtevo po povezavi širine 25 Mbps). Kako pomembna je storitev Netflix za izdelovalce televizorjev 4K, dokazuje tudi tokratni preizkus – praktično vsi preizkušeni pametni televizorji so imeli na daljincu nameščen namenski (in precej velik) gumb za dostop do omenjene storitve.

Še opomba za konec – na naslednjih straneh si lahko preberete preizkus televizorjev vseh blagovnih znamk, ki nam jih je uspelo dobiti na pokušnjo. Žal med njimi ni Sharpa, ki je v Evropi neslavno propadel, pa tudi ne LGja, ki je sicer pri nas naprodaj, a nam ga zastopnik ni želel odstopiti za preizkus. Zakaj so se odločili tako, kot so se, pa si lahko vsakdo razlaga sam.

PRED NAKUPOM
Hitri napotki

Se vam mudi in nimate časa prebrati celotnega preizkusa? Nič ne de, v spodnjih točkah smo izpostavili le najnujnejše, česar se velja zavedati, če ste pred nakupom sodobnega televizorja.

 Ne kupujte televizorja z ločljivostjo, manjšo od 1080p (Full HD).

 Ne kupujte televizorja s tehnologijo osveževanja slike, manjšo od 100 Hz (bodite pozorni pri prebiranju tehničnih podatkov, s (sicer bistveno več) herci so označeni tudi »televizijski matematiki«).

 Razmislite o nakupu televizorja 4K, če želite biti pripravljeni na prihodnost.

 Širši barvni razpon je sicer dober, a še zdaleč ne nujen.

 Ignorirajte podatke o kontrastu. Prav vsi izdelovalci televizorjev jih napihnejo do skrajnosti. Raje zaupajte lastnim očem.

 Televizorji z ukrivljenimi zasloni so modna muha. Kakovost prikazane slike zaradi ukrivljenosti zaslona ni nič boljša (kvečjemu nasprotno).

 Skoraj vsi sodobni televizorji so tudi pametni. Preverite le, kako vam ustrezata uporabniški vmesnik in daljinec za upravljanje z njim.

 Sodobni televizorji so zelo dobro založeni s priključki. Nakupovalci televizorjev 4K preverite le združljivost vmesnikov HDMI s standardom HDCP.

 Če kupujete res tanek televizor, razmislite tudi o nakupu »zvočne police«. Iz tankih zvočnikov je skoraj nemogoče dobiti zelo kakovosten zvok.

 Nakup podaljšane garancije izdelka je osebna preferenca. Televizorji vendarle niso izdelki, ki bi odpovedali delovanje po letu ali dveh, večina jih je omejena s prevideno življenjsko dobo vira osvetlitve (poiščite podatek o njej  v tehničnih podatkih).

Sedimo bliže!

Nasvet, kako videti vse podrobnosti, ki jih je sposoben prikazati novodobni televizor, je nadvse preprost. Gledati ga moramo z bližine. Danes velja, tudi po priporočilih ameriškega združenja SMPTE (Society of Motion Pictures and Television Engineers), da je optimalna razdalja sedenja od visoko ločljivega televizorja dvakratnik dolžine diagonale zaslona. Če to ponazorimo s praktičnim zgledom, bi ob nakupu 50-palčnega (127 cm) televizorja lahko vse njegove podrobnosti opazovali, če bi sedeli vsega dva metra in pol stran (ali bližje, seveda). Na daljših razdaljah pa naše oko, pa naj je še tako mlado, ne zmore zaznati vseh podrobnosti. Združenje SMPTE tudi priporoča, da kot gledanja v zaslon ne presega 30 stopinj, zato, če je le mogoče, televizor postavimo v prostor tako, da bomo čim večjemu številu gledalcev omogočili nenaporno spremljanje programa.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki