Sistemi IT, aplikacije in storitve, ki gostujejo v računalniških oblakih prevzemajo vse pomembnejšo vlogo v poslovanju sodobnih podjetij. Podjetja vseh panog, različne organizacije, vladne in izobraževalne ustanove uporabljajo oblak za hrambo in obdelavo svojih podatkov, gostovanje aplikacij in zagotavljanje storitev. A vse (nas) zanima predvsem eno – so računalniški oblaki varni?
Naloga zagotavljati informacijsko varnost v poslovnih okoljih ni niti najmanj lahka. Samo pomislite, kako bi se sami lotili nadgrajevanja in zamenjave varnostnih rešitev, tesno vpetih v vse digitalne pore poslovanja, medtem ko na drugi strani stoji četa napadalcev, ki prežijo na sleherno razpoko. Preverili smo, kje so slovenska in tuja podjetja najšibkejša, ko gre za informacijsko varnost.
Živimo v svetu, kjer so podatki in informacije vrednost na eni in tveganje kraje ali zlorabe na drugi strani. Če ne želimo, da bi poleg nas in naslovnika naše vsebine gledal/bral/uporabljal še kdo drug, tretji ali četrti, se velja ustrezno zaščititi. Šifriranje e-pošte, datotek, povezav in drugega je vsekakor eden najučinkovitejših ukrepov.
Ljudje smo najšibkejši člen informacijske varnosti. Hekerji in drugi kriminalci, ki obvladajo tehnike socialnega inženirstva, izkoriščajo človeške napake, naša čustva in občutke, da bi se denarno ali kako drugače okoristili – fizično ali virtualno. Podleže jim lahko vsak.
Največji trn v peti uporabnikom spleta so v zadnjem letu postali izsiljevalski virusi. K sreči vse žrtve le niso ostale brez podatkov. Pomenljivemu javno-zasebnemu partnerstvu, ki ga predstavlja projekt No More Ransom, je v manj kot letu dni uspelo več kot 29.000 žrtvam povrniti zašifrirane podatke brez plačila odkupnine.
Internet ima, tako kot realni svet, tudi svojo temno plat. Pri tem pa ni govor le o spletnih straneh za odrasle, temveč o nečem bistveno večjem in bolj zapletenem – pa je že pornografija nadvse razširjena. Na temni strani interneta je (skoraj) vse anonimno in nenadzorovano, daleč stran od obveščevalnih in varnostnih agencij in drugih (službenih) vohljačev. To ni nujno zlo, niti dobro.
Milan Gabor je etični heker, ki podjetjem in organizacijam pomaga dvigati raven informacijske varnosti. Pogosto opozarja tudi na pereče težave na področju varnosti, saj meni, da le izobraževanje in ozaveščanje ljudi lahko poskrbita za varnejšo družbo in delovanje podjetij. Kot opozarja sogovornik, varnost zgolj na papirju ne koristi nikomur.
Informacijska varnost je velikansko področje. In vsak dan se, skladno s tehnološkim napredkom, še veča. V njej je aktivnih veliko ljudi, od sistemskih skrbnikov, varnostnih strokovnjakov in analitikov, programerjev, hekerjev, krekerjev, socialnih inženirjev, haktivistov, hekerjev, ki jih zaposlujejo obveščevalne agencije, informacijskih forenzikov itd. Da, med hekerji »profesionalci« so tako dobri kot slabi fantje.
Pred petimi leti je multinacionalka Sharp praznovala stoto obletnico, veljala je za enega stebrov japonskega gospodarstva. Lani je končala v rokah tajvanskega velikana iz sveta potrošniške elektronike, Foxconn. Pet let je svetu sodobnih tehnologij očitno zelo dolga doba.
Velikan iz Redmonda je očitno mislil resno z izjavama, da bo Windows 10 njegov zadnji operacijski sistem in da bo »živ«. Sredi aprila smo dobili novo večjo posodobitev, imenovano Windows 10 Creators Update, ki je prinesla nekaj korenitih sprememb in novosti. A nas je bolj zanimalo tisto, kar na prvi pogled ni vidno. Pokukali smo pod pokrov ...
