Avtor - Matej Huš

  • Čipi v treh razsežnostih

    Inženirji razmišljajo o tem, kako na čedalje manjši prostor stlačiti čedalje več tranzistorjev in drugih elektronskih elementov ter električnih povezav. Ko se miniaturizacija komponent počasi bliža fizikalnim omejitvam, so se domislili nove zvijače, ki jo arhitekti poznajo že tisočletja. Čipe bi lahko zlagali tudi v višino.

    Objavljeno: 24.6.2014 | Kategorija: Nove tehnologijeveč
  • Kako nastane risanka

    Ob ogledu risanega filma ali risanke redkokdaj pomislimo, koliko ur človeškega in računalniškega dela se skriva v ozadju. Časi risanja likov na folijo ali snemanje sličico po sličico so že zdavnaj minili, saj danes vse več dela prevzemajo zmogljivi superračunalniki. V njih nastanejo tridimenzionalni liki, ki jim animacija vdihne življenje, za to pa potrebujemo nepredstavljivo računsko moč. Če bi namreč poizkusili celovečerno risanko izrisati na domačem računalniku, bi za to potrebovali več kot tisoč let.

    Objavljeno: 27.5.2014 | Kategorija: Dosjeveč
  • Čakajoč na grafenski čudež

    Letos mineva deset let od odkritja grafena, čudežnega materiala iz ogljika. Napovedi so iz leta v leto smelejše, rezultati pa capljajo daleč zadaj. Kdaj bo grafen vendarle nadomestil silicij?

    Objavljeno: 27.5.2014 | Kategorija: Mnenjaveč
  • Gesla na prstih

    Dražji prenosniki že nekaj časa omogočajo prijavo s prstnimi odtisi. Pametne biometrične ključavnice prav tako že nekaj let niso nič nedosegljivega. Zlikovce pa policisti z njimi lovijo že dobro stoletje. Toda v življenje slehernika sta uporabo prstnih odtisov prinesla šele Applov iPhone 5S in Samsungov Galaxy S5. To je med varuhi zasebnosti vzbudilo precejšnje nelagodje. Dokaj neupravičeno.

    Objavljeno: 27.5.2014 | Kategorija: Nove tehnologijeveč
  • Kovček za pot

    Če v imenu Koofr slišite slovenski prizvok, imate popolnoma prav. Gre za slovensko oblačno shrambo podatkov, ki jo razvija istoimensko podjetje, ki je izšlo iz podjetja Xlab. Lani so zmagali na vseslovenskem tekmovanju Start:up, zato od izdelka zelo veliko pričakujemo.

    Objavljeno: 22.4.2014 | Kategorija: Preizkusiveč
  • Podvodni internet

    Ko v brskalniku vtipkate naslov japonske spletne strani, se ta čez slabo sekundo odpre. V tem času so podatkovni paketki prepotovali večji del celinske Evrope, dno Sredozemskega morja, Rdeče morje in pod Indijskim oceanom do Pacifika na Japonsko. In nazaj. Ali pa so ubrali pot v nasprotno smer, prek Atlantika, čez ZDA in Pacifik. Povezljivost vseh naseljenih kontinentov zagotavlja zapleten sistem slabih 300 podmorskih kablov v skupni dolžini prek 800.000 kilometrov.

    Objavljeno: 25.3.2014 | Kategorija: Dosjeveč
  • Mega oblak

    Ko smo februarja primerjali storitve za oblačno hrambo podatkov, smo za las zgrešili Mego. Januarja je praznovala prvo obletnico, a je bila še v beta različici. Šele konec meseca so izdali odjemalca za Windows, Linux in Mac OS X pa nanj še vedno čakata. Aplikacije za Android, iOS in BlackBerry so že izšle.

    Objavljeno: 25.3.2014 | Kategorija: Preizkusiveč
  • Propad neke internetne borze

    V tej rubriki navadno pišemo o podjetjih, ki so v večdesetletni zgodovini nanizala nekaj velikih vzponov in spektakularnih padcev. V dobi interneta pa se zdi, da se te stvari dogajajo čedalje hitreje in intenzivneje. Mt.Gox se je v manj kot štirih letih iz neznanega podjetja povzpel do največje borze z bitcoini in prejšnji mesec neslavno končal v prisilni poravnavi, ki bo njegove stranke stala pol milijarde dolarjev.

    Objavljeno: 25.3.2014 | Kategorija: Zgodovinaveč
  • Razporedimo si varnost

    V računalništvu ima vsako leto uspešnice poletja in modne izraze. Lani je bil tak izraz nedvomno oblak, saj so velika in mala podjetja kar tekmovala, katero bo prodalo več oblačnih storitev. Shranjevanje podatkov v oblaku, računanje v oblaku, igranje iger v oblaku so le nekatere izmed storitev, ki so po skromnih začetkih postale velike komercialne molzne krave. Ogledali smo si najboljše načine shranjevanja podatkov v oblaku.

    Objavljeno: 28.1.2014 | Kategorija: Mali testveč
  • Čuda iz Nvidie

    Preštejte, koliko procesorskih jeder imate v svojem računalniku. Dva, štiri, osem? Če imate grafično kartico, izdelano v zadnjih letih, jih imate v resnici nekaj sto. Večina teh jeder domuje na grafični kartici, a to ne pomeni, da znajo preračunavati samo grafiko. V zadnjih letih je nesluten razvoj doživela tehnologija GPGPU, ki omogoča izkoriščanje te množice jeder za raznovrstne operacije. Pohitritve so velikanske.

    Objavljeno: 28.1.2014 | Kategorija: Nove tehnologijeveč