Čeprav satelitski telefoni obstajajo že več kot dve desetletji, so bili doslej zaradi velikosti, cene in omejenosti obsojeni na nišne potrebe. Čedalje več velikih proizvajalcev in malih zagonskih podjetij pa razvija načine, da bodo lahko tudi povsem običajni telefoni komunicirali prek satelitov. Po najbolj optimističnih napovedih bodo prvi na voljo že prihodnje leto, kar bi lahko dokončno odpravilo lise na zemljevidih pokritosti z mobilnimi omrežji.
Četudi ste ves čas v EU, vas lahko plovba z ladjo drago stane. Številne trajektne linije ponujajo svoja mobilna omrežja, ki niso del gostovanja v EU, zato so klici, sporočila in podatkovni prenos žafransko dragi. Čeprav je na telefonu kot operater izpisan Telecom Italia, v zgolj nekaj minutah zlahka zapravimo sto evrov, preden nas ustavi trda blokada stroškov v tujini.
Verjetno najvrednejša stvar, ki jo lahko povprečen posameznik izgubi, je pametni telefon. Čeprav so čedalje dražji, zmogljivejši in tudi pomembnejši – navsezadnje prek njih dostopamo do elektronskega bančništva, elektronske pošte in marsikaj odklepamo –, so tatvine čedalje manjši problem. Proizvajalci in operaterji so poskrbeli za kopico možnosti, ki nam pogrešeni telefon v številnih primerih pomagajo spet najti. A večino jih moramo aktivirati vnaprej.
Moderni telefoni vsebujejo tudi digitalni sef v pravem pomenu besede. Na ločenem čipu hranijo najpomembnejše skrivnosti, od ponazoritve uporabnikovih prstnih odtisov do šifrirnih ključev. Niti procesor in jedro operacijskega sistema nimata dostopa do njega, temveč ga lahko le ponižno prosita za odklepanje.
Poldrugo leto mineva, odkar so v Mariboru raziskovalni skupnosti v uporabo uradno predali najzmogljivejši slovenski superračunalnik Vega. Od njega smo pričakovali veliko in kot reden uporabnik lahko rečem, da so se pričakovanja izpolnila. Vega ni le sodoben stroj, temveč ima tudi zgledno podporo uporabnikom.
Internet in spletne medije, tudi slovenske, so preplavile reklame za nakup licenc za priljubljene operacijske sisteme, pisarniške pakete in drugo programsko opremo po smešno nizkih cenah. Obljubljajo Windows za nekaj evrov, Office za 15 evrov in podobno. Preverili smo, kaj stoji v ozadju in zakaj vsaka znižana cena še ne pomeni nezakonitih kopij.
Če si udobje elektrificiranih domovanj si želimo tudi na popotovanjih po divjinah ali pa se želimo zgolj pripraviti na kratkotrajne izpade električne energije, so priljubljena rešitev polnilne postaje z baterijami in sončne celice. Niso poceni in niso lahke, so pa učinkovite in enostavne za uporabo. Izkaže se, da si lahko s kvadratnim metrom sončnih celic v poletnih dneh zagotovimo okoli 100 W električne energije, kar za nepožrešne porabnike zadostuje.
V zadnjih dveh desetletjih smo se tako navadili na globalne navigacijske sisteme, zlasti na ameriški GPS, da se malokdaj vprašamo, kakšen bi bil svet brez njega. A GPS ni samoumeven, temveč obstaja zaradi drage in občutljive infrastrukture v vesolju in na Zemlji, ki jo lahko lokalno zmoti že nekaj sto evrov draga oprema, globalno pa kakšna raketa. V kakšno resničnost bi se zbudili brez GPS?
Z zadnjimi podražitvami električne energije so spet postala aktualna vprašanja, kako zmanjšati porabo energije električnih naprav v naših domovih. Eden izmed nevidnih ponorov električne energije in denarja so naprave v stanju pripravljenosti, ko od njih v resnici nimamo nič, a to vseeno plačujemo. Zneski segajo od zanemarljivih do opaznih.
Ko se takole lotevam pisanja kolumne o kriptovalutah, sem pobrskal po starih številkah in ugotovil, da sem to nazadnje počel februarja 2018. Zakaj tedaj? Decembra 2017 se je balon kriptovalut razpočil in februarja je bil bitcoin namesto 20.000 dolarjev vreden le še pol toliko. Štiri leta pozneje je priložnost enaka, saj smo sredi puščanja balona, ki traja že šest mesecev. Kaj novega bi sploh še lahko povedal?
