Inženiring za naslednje desetletje Moora
Uporabniki smo navajeni, da vsako leto ali dve prispejo nove in hitrejše generacije čipov vseh vrst. Takšen tempo pa zahteva vse večji trud strokovnjakov in tehnologije, ki so vse bolj zapletene.
Uporabniki smo navajeni, da vsako leto ali dve prispejo nove in hitrejše generacije čipov vseh vrst. Takšen tempo pa zahteva vse večji trud strokovnjakov in tehnologije, ki so vse bolj zapletene.
V Belgiji, dva ducata kilometrov od Bruslja, domuje organizacija, za katero smo slišali zgolj tisti, ki se ukvarjamo z industrijo polprevodnikov, pa vendar brez nje ne bi imeli računalniških čipov, kakršne poznamo.
Ponavadi poreklo aplikacije pri njeni izbiri ni najvažnejša reč in tudi pri igričarskem servisu GOG večina ne pomisli, da za njim stojijo Poljaki iz družbe CD Projekt, se pravi tisti, ki so napravili igre Witcher. Na GOG nas je večina pred časom preprosto naletela zaradi njegovega prvotnega namena: ohranjanja in distribuiranja starejših iger. Od tod izvira tudi ime, saj se je zadeva sprva imenovala Good Old Games. Do danes je projekt prerasel v samosvojo spletno igričarsko trgovino, na kateri je mogoče najti tudi modernejše naslove, a starejše igre ostajajo pomemben segment, tudi skozi iniciative, kot je Preservation Program, ki jih aktivno ohranja. Drugi pomemben podatek je, da so vse igre na GOG brez DRM, se pravi programskih zaščit pred kopiranjem, ki gredo dostikrat tako v skrajnosti, da ogrožajo uporabnikovo zasebnost. Storitev pozna samostojno aplikacijo, GOG Galaxy, toda za prvo silo se tudi spletna povsem dobro obnese, ker starejše igre tako in tako ne potrebujejo posodabljanja. Sam za aktualne igre tako večji del uporabljam Steam in EGS, medtem ko imam na GOG prek 700 tistih naslovov, s katerimi sem »rasel gor«. Takšnega spiska ni težko oblikovati, ker so kot drugod tudi na tej platformi stalna znižanja in akcije, tako da stare Mortal Kombate in Falloute pridobimo za evro ali dva.
Aktualne serije centralnih procesorjev nosijo skorajda dolgočasno predvidljive nadgradnje, toda vrsta negotovosti v industriji nakazuje, da bi bilo lahko že kmalu živahneje.
Nvidii in AMD se je v boju za grafični prestol naposled pridružil tudi Intel s karticami Arc, čeprav je ta hip še odrinjen na spodnji konec trga.
Intel in AMD se merita v izenačenem dvoboju, toda med njunimi izdelki v družinah Core in Ryzen so vendarle nekatere pomembne razlike.
Ameriški čipovni gigant Intel si na vse kriplje prizadeva povrniti si procesorski primat, ki mu je v zadnjem času spolzel iz rok. Tokrat stavi na tehnologijo, ki ima tudi v praksi toliko obrazov, kolikor ima zanimivih novih gradnikov.
Najnovejše grafične kartice iz Nvidie navdušijo z izjemnim skokom v zmogljivosti, podobne pribitke v primerjavi s prejšnjo generacijo izdelkov pa za december obljublja tudi AMD. Kakšno magijo so inženirji ubrali tokrat?
Z najnovejšo generacijo centralnih procesorjev AMD se po šestih letih poslavlja podnožje AM4. To pomeni zajeten izdatek za novo matično ploščo in poleg še pomnilnik ter hladilnik, toda v zameno dobimo zelo urnega konjiča.
Dvanajsta generacija Intelovih procesorjev Core po dolgem času spet pomeni svež veter v modrem taboru in tudi sicer. Zgrajeni so namreč na hibridni zasnovi s hitrimi in z varčnimi jedri, podobno kot telefonski čipi ter Applov M1.