--Neodvisne ameriške medijske spletne dveri Mother Jones so konec junija 2016 objavile preiskovalno zgodbo iz ameriških zasebnih zaporov. Dolga je bila sedemdeset tisoč znakov (za primerjavo – tale članek je dolg deset tisoč znakov), vsebovala je podrobne tabele in grafe, ustvarjalci so poleg besedila objavili še šest videoposnetkov in zvočni komentar.
Predlog sprememb Zakona o elektronskih komunikacijah ZEKom-1C, ki je bil do konca avgusta 2016 v javni obravnavi, predvideva tudi samodejno zaporo spletnih domen z Interpolovega seznama iWOL (Interpol Worst Of List). Bo to odločilen korak pri zatiranju otroške pornografje ali gre v resnici za kršenje človekovih pravic?
Tile seznami najbolj priljubljenih proizvodov informacijske družbe mi gredo vedno malo na živce. Predvsem zato, ker se neprestano spreminjajo in so v bistvu aktualni samo med sestavljanjem. Toliko v opozorilo, če me boste ob izidu revije spraševali o posamezni zadevi s spodnjega seznama, jaz pa ne bom imel pojma, o čem govorite.
Evropski digitalni trg je v primerjavi z ameriškim zelo neenakomeren in evropski telekomi so v primerjavi z drugimi sektorji industrije informacijske tehnologije velik igralec, ki zaenkrat vlada tako političnim strankam, aktivistom kot tudi drugim interesnim skupinam. Rezultat je bila konec oktobra v evropskem parlamentu sprejeta slaba uredba, ki v besedilu nikoli dejansko ne zapiše termina »nevtralnost interneta«.
Apple predstavlja novo kolekcijo »zvezkov« za nadobudne »študente«. Kako se najnovejši iPad Air razlikuje od predhodnika in kaj se zgodi, ko ga postavimo ob bok Nexusu 10, paradnemu konju iz tabora Android?
Letos poleti bo vroče. Ne samo v naravi, tudi na področju regulacije zasebnosti v spletu, saj bo Informacijski pooblaščenec sredi junija začel izvajati nadzor nad novo zakonodajo o pravicah zasebnosti pri serviranju sledilnih piškotkov, s katerimi upravljavci spletišč in oglaševalci profilirajo uporabnike in za serviranje katerih jih bodo morali od 15. junija naprej transparentno prositi za dovoljenje.
Vsem dobro znan hollywoodski scenarij: iz bunkerja na neznanem kraju nepridipravi z maskami na obrazu in rokavicami z odrezanimi konci prstov na rokah besno tipkajo po majhnem prenosniku. Na zaslonu se izpisujejo podatki zaupnih zbirk, iz katerih nabirajo osebne in finančne podatke nič hudega slutečih posameznikov in jih izkoristijo za svojo korist. Na koncu izginejo v meglo oziroma, če je film uspešen, v drugi del.
O priljubljenosti omrežja Facebook nima smisla razpravljati, velja pa opozoriti na pasti in nevarnosti, ki zaradi nepazljivih uporabnikov in zlonamernih nepridipravov prežijo v tem omrežju.
Ponujamo nekaj zgledov dobrih praks upravljanja Facebooka za posameznike in podjetja. Pri prvih smo se posvetili predvsem spletni zasebnosti in nadzoru nad podatki, ki jih uporabniki objavljajo in delijo v tem omrežju. Za podjetnike in druge poslovne uporabnike pa smo se osredotočili predvsem na dobre prakse komuniciranja in upravljanja blagovne znamke v tem omrežju, ki dvigujejo kakovost komunikacije in dolgoročno prinašajo boljše rezultate.
Twitterju bi naredili krivico, če bi ga predstavljali kot novost, ki si v slovenski digitalni pokrajini še utira pot. Spletni komunikacijski kanal se je v Sloveniji prijel med posamezniki, podjetji, javnimi osebnostmi in politiki, zaradi enostavne uporabe pa je uporabnikov vedno več.
