Med omejevanjem svobode govora in varnostjo

Objavljeno: 27.9.2016 | Avtor: Domen Savič | Kategorija: Monitor Pro | Revija: Oktober 2016

Predlog sprememb Zakona o elektronskih komunikacijah ZEKom-1C, ki je bil do konca avgusta 2016 v javni obravnavi, predvideva tudi samodejno zaporo spletnih domen z Interpolovega seznama iWOL (Interpol Worst Of List). Bo to odločilen korak pri zatiranju otroške pornografje ali gre v resnici za kršenje človekovih pravic?

Anton Klančnik, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na GPU, je aktiven tudi zunaj službenega časa. Na sliki med predavanjem na TEDxParkTivoliED.

vetovni splet je v petindvajsetletni zgodovini zamenjal več predznakov. Najprej je bil vojaški eksperiment, nato akademska igračka, kasneje svetovna knjižnica znanja, pa zabaviščni park. V zadnjih letih se vedno bolj razvija in utrjuje tudi temna stran interneta – kriminal vseh oblik in velikosti se je prilagodil izzivom informacijske družbe in splet uporablja za komuniciranje in izmenjavo vsebin, ki kršijo svetovne zakonodajne okvire.

Med najbolj problematične kriminalne oblike zagotovo sodijo spolne zlorabe mladoletnih oseb. Spolne zlorabe in izmenjevanje vsebin s to tematiko so s spletno komunikacijo dobile nov zagon, hkrati pa se je tematiko v določenih primerih začelo zlorabljati za široko cenzuriranje spletnih vsebin, preganjanje spletnih piratov in omejevanje svobode govora.

Temni madež interneta

Statistike spletnih spolnih zlorab državnih organov po vsem svetu so zaskrbljujoče. Po poročanju oddelka ameriškega ministrstva za pravosodje (Dru Sjodin National Sex Offender Public Website) se splet vedno bolj uporablja kot orodje za vzpostavljanje stika z mladoletnimi žrtvami spolnega nasilja, za izmenjavo spornega gradiva in vzpostavljanje mrež spolnih zločincev.

Ker so spolne zlorabe otrok v večini svetovnih držav preganjane kot kaznivo dejanje (znotraj Evropske unije področje ureja direktiva o boju proti spolnim zlorabam in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji) in ker se vedno večji del zlorab seli v svetovni splet, se tja selijo tudi organi pregona in organizacije, ki se ukvarjajo s preganjanjem ljudi, ki spolno zlorabljajo otroke in mladoletnike.

Za leto 2015 je Internet Watch Foundation, v katerem sodelujejo skoraj vsi spletni giganti (Facebook, Google, Cisco, Amazon, Apple in več kot sto drugih podjetij s področja informacijske družbe) in se ukvarja z zmanjševanjem dostopa do vsebin spolne zlorabe v spletu, objavil poročilo, da je zaznal več kot šestdeset tisoč spletnih mest po vsem svetu, na katerih so obiskovalci lahko našli vsebine, povezane s spolno zlorab otrok. Obenem avtorji poročila opozarjajo, da to pomeni več kot stoodstotno povečanje takih vsebin v letu dni.

Interpolov seznam IWOL

Eden od načinov preganjanja in omejevanja dostopa do vsebin, ki prikazujejo spolne zlorabe, je tudi tako imenovani »Interpol Worst Of List« ali IWOL. Seznam IWOL predstavlja seznam spletnih domen, ki so jih našle preiskovalne agencije po svetu v najrazličnejših kriminalističnih preiskavah s področja spolne kriminalitete nad otroki.

Spletna domena se znajde na seznamu po tem, ko jo po prijavi pregleda Interpol oziroma država članica, v pregledu pa se smiselno upošteva zakonodajo vseh članic Interpola s tega področja. Policija še pojasnjuje, da bodo morali ponudniki dostopa do spleta najprej pristopiti k sporazumu o medsebojnem sodelovanju v navedeni aktivnosti z Generalnim sekretariatom Interpola. Ko bo neka domena na seznamu IWOL, jo bodo ponudniki internetnih storitev prek avtomatiziranega sistema tehnično blokirali, ne da bi presojali vsebino.

Predstavniki policije pojasnjujejo, da je strah pred spletno cenzuro odveč. »Interpol seznam IWOL vseskozi sproti preverja in obnavlja,« pojasnjujejo in dodajajo, da imajo ob morebitni napaki pripravljene »mehanizme, ki omogočajo pritožbo in ustrezno odpravo napak. Te informacije so objavljene tudi na spletni strani Interpola. Ob morebitni vzpostavitvi blokiranja spletnih domen za opisani namen bodo objavljena tudi dodatna pojasnila na spletni strani slovenske policije.«

Ukrep podpirajo organizacije s področja preprečevanja spolnih zlorab v spletu. »Blokiranje bi bilo učinkovito,« meni Andrej Motl, koordinator prijavne točke Spletno oko, kjer zakonsko spremembo podpirajo. »Prav preprost dostop do posnetkov zlorab posameznika pogosto vodi k temu, da začne redno obiskovati te strani. Storilec v tem primeru lažje živi v zanikanju, da zgolj ogledovanje teh strani ne pomeni nič slabega, da gre torej za »zločin brez žrtve«. Toda manj ogledov pomeni manjše povpraševanje in s tem manj zlorab in posilstev,« je jasen Motl.

Zgled spletne strani, ki se (ponekod že) pokaže uporabniku, ko poskuša dostopati do strani, na kateri je moč dobiti otroško pornografijo.

Pomanjkljivo in nedorečeno

In čeprav se vsi strinjamo, da so spolne zlorabe mladoletnih otrok najbolj zavrženo dejanje na tem svetu, se pri predlaganih rešitvah odpira več pomembnih vprašanj o učinkovitosti, praktičnosti in problematičnosti takega početja.

Informacijski pooblaščenec opozarja: »Zadržani smo do prve novo predlagane nacionalne izjeme, in sicer da lahko operaterji zaprejo dostop do »spletnih domen, ki so zaradi posnetkov spolne zlorabe otrok v internetu na Interpolovem seznamu 'IWOL'«, saj menimo, da ne gre za dovolj premišljen predlog, njegov zapis pa bi lahko predstavljal nevaren precedens za nadaljnje blokiranje posameznih omrežnih storitev brez zahteve po izdaji sodne odredbe.«

Uredništvo portala Slo-tech opozarja: »Blokiranje spletnih strani je sicer eden izmed hujših posegov v človekove in državljanske pravice, povezane z internetom, kot so pravica do svobode govora, pravica do obveščenosti in pravica do zasebnosti komunikacij. Posegi v te pravice so bili doslej dopustni le na podlagi sodne odredbe, ki naj bi zagotavljala, da so posegi dejansko upravičeni in sorazmerni. Ukrepi so podvrženi sodnemu nadzoru, tako da je njihova zloraba in s tem neupravičen poseg v človekove pravice zelo otežen, če že ne onemogočen.«

Tudi druge nevladne organizacije in strokovna javnost so izpostavile potrebo po neodvisnem nadzoru nad cenzuro dostopa. V zavodu Državljan D opozarjajo, da »... smo mnenja, da implementacija seznama IWOL brez nadzora sodne oblasti oziroma drugega neodvisnega arbitra pomeni kršenje slovenske suverenosti, problematičnost preverjanja pravilnosti cenzorskega posega in odpiranje vrat drugim organizacijam, ki bi podobno želele cenzurirati posamezne spletne vsebine.«

Policijski organi ne morejo sami odločati, katere vsebine v internetu bodo dostopne in katere ne.

Policija je prepričana, da so strahovi neutemeljeni. »Naša pobuda vsebuje dovolj varovalk, da se ni treba bati zlorab,« je prepričan vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na GPU, Anton Klančnik. Operaterji, ki bodo podpisali sporazum z Interpolom, bodo lahko blokirali le natančno določene in preverjene strani. Ne bodo se torej mogli sami odločati, katero domeno prepovedati in katere ne. Poleg tega mora vsak posnetek pred uvrstitvijo na Interpolov seznam po pravilih preveriti vsaj še ena neodvisna agencija za raziskovanje zlorab, ob morebitnih pomotah ali zlorabah pa bodo mogoče tudi pritožbe.«

Navsezadnje, dodaja Anton Klančnik, sistem deluje od leta 2010 v desetih evropskih državah, med njimi so vse skandinavske; informacij o morebitnih zlorabah pa ni. In morda najpomembnejše: »S spolnimi zlorabami otrok se v Sloveniji ukvarja 30 kriminalistov. Če se nam ne bo treba ukvarjati z vsako sporno spletno domeno, ki nastane nekje na svetu, nam bo ostalo več časa in energije za raziskovanje spolnih zlorab otrok v Sloveniji.«

Cenzuriranje spleta v imenu varnosti?

Podobna orodja poznajo tudi drugod po svetu in rezultati preprečevanja dostopa do posameznih spletišč so različni.

V Veliki Britaniji na primer so lani po uvedbi pornografskih filtrov, ki uporabnikom v teoriji preprečujejo dostop do spletnih mest s tako vsebino, ugotovili, da so se na seznamu znašla tudi spletišča nevladnih organizacij, ki delujejo na področju boja proti spolnim zlorabam. Še huje – ker je bilo orodje cenzuriranja zelo nenatančno, so britanski cenzorji zaprli dostop do vseh spletišč okraja Sussex in Essex. Uganili ste – ker je v naslovu spletnih mest beseda »sex«.

Predstavnica nevladne organizacije Open Rights Group, Pam Cowburn, je filter označila za neučinkovit. »Nobenega zagotovila nimamo, da filtri blokirajo vsa pornografska spletna mesta, hkrati pa bodo starši dobili lažen občutek varnosti, da delajo to, kar se od njih pričakuje, namesto da bi se z otroki pogovorili o pametni rabi spleta,« je pojasnila.

Do podobne ugotovitve so prišli v Svetu Evrope, kjer so opozorili, da se pod preprečevanjem slabih praks v spletu lahko skriva marsikaj. Tako je Thorbjorn Jagland, generalni sekretar Sveta Evrope, v govoru pozval države, naj bodo na tem področju jasne in transparentne. »Države naj na tem mestu poskrbijo za jasen in transparenten postopek, hkrati pa naj upoštevajo določila konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja svobodo izražanja,« je pojasnil.

Odpiranje vrat v neznane prostore

Kritiki še dodajajo, da je poleg seznama in direktnega delovanja policije brez nadzora sodišč problematičen še precendenčni primer seznama IWOL. Sprejetje seznama namreč lahko vodi v politične zlorabe in ogrozi svobodo govora, so poudarjali kritiki na javnem posvetu o posegu v zakonodajo, ki ga je organiziralo ministrstvo za javno upravo.

Z enako logiko, je slišati, lahko nekdo zahteva blokado domen, ki motijo neko religiozno ali ideološko skupnost, prepoved »sovražnega govora« ali zaščito nekega voditelja. »Zlorabe bi lahko preprečili le z vsakokratno odredbo sodišča,« poudarja Andrej Brodnik, ki na fakulteti za računalništvo in informatiko predava digitalno forenziko. Številni se z njim strinjajo; tudi minister Koprivnikar išče rešitev v tej smeri.

Z njim se strinja informacijski pooblaščenec, saj Mojca Prelesnik opozarja, da je ukrep problematičen. »Policijski organi ne morejo sami odločati, katere vsebine v internetu bodo dostopne in katere ne. Za zdaj še nismo dobili prepričljivih zagotovil, da blokad ni mogoče izvajati v okviru veljavnih zakonskih pooblastil, se pravi na podlagi sodne odredbe, izdane po postopku iz zakona o elektronskem poslovanju na trgu.«

Več poti do istega cilja

Nasprotniki in podporniki seznama IWOL se strinjajo, da to ni in ne sme biti edini ukrep pri reševanju problematike. Tako policija opozarja, da »model »access blocking« (po seznamu IWOL) ne zajame vseh objav v internetu, npr. v darknetu, omrežjih P2P ipd. in da ne deluje na vseh protokolih. Po drugi strani pa je predstavljeni način učinkovit za večino uporabnikov interneta in v javno dostopnem delu interneta, da gre za dodatno obliko preventive, da omogoča zmanjšanje razpoložljive količine teh posnetkov in sprosti vire preiskovalnih agencij za druge preiskave,« ter da policija poleg seznama izvaja tudi druge oblike preventivnih ukrepov za doseganje cilja.

Tudi predstavniki točke Safe.si menijo podobno. »Z uvedbo možnosti blokiranja dostopa do posnetkov, ki prikazujejo posilstva in druge oblike spolnih zlorab otrok, ima Slovenija priložnost, da naredi pomemben korak k zaščiti zlorabljenih otrok, ki se vedno znova pojavljajo na teh posnetkih. Žal s tem ukrepom zlorab ne bomo izbrisali iz življenja teh otrok, lahko pa jim vsaj zagotovimo, da prikazov njihovih zlorab z ozemlja Slovenije ni mogoče doseči z enim klikom.«

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki