V Turčiji (pa še marsikje) cenzura interneta
Turčija je še poostrila svojo zakonodajo, ki predpisuje strog nadzor nad internetom in omogoča blokado strani in sledenje uporabnikom.
Medtem ko je pri nas odprt internet nekaj samoumevnega in so blokirane le strani, za katere je tako odločilo sodišče (na primer nelegalne stavnice), marsikod po svetu takšne svobode ni. Med državami s strogo cenzuro je nam najbliže Turčija, ki je že letos februarja uzakonila cenzuro interneta, nova vlada pa je ta teden zakonodajo še poostrila.
Odslej bo lahko agencija za telekomunikacije (TIB), ki je pod neposrednim nadzorom vlade, v prihodnosti pa jo nameravajo priključiti kar obveščevalni službi MIT, lahko zahtevala blokado katerekoli strani. Pogoji za blokado so precej ohlapni, saj je dovolj ocena, da gre za grožnjo za nacionalno varnost, javnemu redu ali kakršnokoli povezavo s kaznivi dejanji. TIB se bo lahko izognila sodiščem, saj za blokado sodne odredbe ne bo potrebovala, s čimer bo vlada de facto pridobila nadzor nad internetom. Sodišče bo o blokadah odločalo šele naknadno.
Druga pomembna novost pa je možnost, da TIB pridobi podatke o internetni aktivnosti kateregakoli uporabnika. Tudi za to početje ne bo potrebovala sodnih odredb.
Še zdaleč pa Turčija ni edina izmed držav, kjer je internet cenzuriran in so blokade povsem neškodljivih strani (npr. Twitter in YouTube) nekaj vsakdanjega. Novinarji brez meja (RSF) vsako leto objavijo seznam Sovražnikov interneta, kjer so države razdeljene v skupini Sovražnikov in Držav pod pregledom. V prvi skupini razsaja najhujša cenzura in tam so med drugim Kitajska, Kuba, Severna Koreja, ZDA in Velika Britanija, v drugi skupini pa najdemo tudi Avstralijo, Francijo. Število držav na seznamih žal raste.
