Tiskanje zaslonov LCD
Raziskovalci v Philipsovih laboratorijih so prikazali prvi zaslon LCD, ki je dejansko >>natisnjen<< na neko površino, ta pa je lahko tudi ukrivljena. Današnji zasloni LCD se izdelujejo tako, da se med dve stekleni plošči pazljivo vnese tekoče kristale, ta drag in zapleten postopek pa se imenuje >>vacuum suction<<.
Philips pa svoje eksperimentalne zaslone dobesedno tiska. Na površino najprej nanesejo poseben kristalni polimer, nato pa ga dvakrat osvetlijo z ultraviolično svetlobo. V prvem delu se naredijo stene med posameznimi celicami, v drugem pa pokrovi posameznih celic. Postopek so poimenovali >>photo-enforced stratification<<, prepričani pa so, da bo v končni fazi omogočal >>tiskanje<< zaslonov LCD na zelo podoben način kot danes tiskamo časopise - na enem valju bo nepotiskan zaslon, na drugem pa se bodo navijali že narejeni, delujoči zasloni LCD.
Prikazani zaslon LCD je velik 10 x 10 cm in je črno bel s pasivno matriko. Philipsovi strokovnjaki pravijo, da težav s prehodom na barve ne bi smelo biti, z večjimi velikostmi pa tudi ne. Poleg tega se ukvarjajo s poizkusi tiskanja na različnih materialih, tudi tkaninah. Poudarjajo pa, da bodo minila še leta, preden bo tehnologija prišla na tržišče.
Philips sicer ni edini s takimi zamislimi. Zelo aktiven je tudi pri IBM, Seiko pa je že lani naredil uro z zaslonom LCD na ukrivljeni plastični površini. Zanimiv je tudi pristop raziskovalcev na Univerzi v Arizoni, ki se zaenkrat ukvarjajo s tiskanjem elektronskih tabel, predvidevajo pa, da bodo tehnologijo lahko prenesli tudi na izdelavo navadnih zaslonov.
Za delo uporabljajo kar navadne brizgalne tiskalnike, ki pa seveda ne brizgajo navadnih barv, ampak posebne kemikalije, ki so jih napolnili v kartuše. Na osnovo najprej nanesejo poseben polimer, ki služi kot elektroda, nato pa s prvim tiskanjem izbranega vzorca s posebnimi kemikalijami na določenih mestih spremenijo prevodnost le tega. V drugi fazi (v istem vzorcu) z brizgalnikom nanesejo material ki oddaja svetlobo (fosfor ali tekoči kristal). V tretji fazi tega pokrijejo z s kovinsko prevleko, ki služi kot katoda oz. drugi prevodni pol. Ko izdelek priklopijo na električni tok, oddaja svetlobo, vendar le tam, kjer je bil potiskan z vzorcem. Zanimiva stran tega postopka je, da lahko za delo uporabljajo čisto navadne programe za risanje na osebnih računalnikih (Photoshop, Corel DRAW...).
