Slovenska pamet postavila svetovni rekord, ki obljublja tisočkrat hitrejše računalnike
Hitrost današnjih računalnikov v glavnem omejuje pomnilnik (zato imamo hierarhijo: registri, več nivojev predpomnilnika, centralni pomnilnik, disk), čeprav se zadnja leta tudi takt procesorjev ne povečuje več, ker je lažje in ceneje dodajati jedra kakor iztiskati zadnje herce iz obstoječih jeder. Za preskok k višjim frekvencam bo treba korenito spremeniti arhitekturo. Ena izmed obetavnih smeri razvoja so optični spominski elementi, kjer je Inštitut Jožef Štefan (IJS) med vodilnimi na svetu.
Raziskovalna skupina F7 na IJS pod vodstvom Dragana Mihailovića je v okviru poldrugega milijona evrov vrednega evropskega ERC-projekta odkrila, kako je mogoče relaksacijo v spominskih elementih nadzorovati. Relaksacija je sprememba stanja sistema, ko ta iz energetsko višjega stanja preide v energetsko ugodnejše stanje. Spominski element zaradi laserskega sunka ali električnega pulza spremeni na primer upornost, hitrost te spremembe (relaksacija) pa je pomembna, ker predstavlja zgornjo omejitev takta, pri katerem lahko ta element deluje.
Raziskovalci so odkrili, da se v monokristalih plastovitega dihalkogenida (1T-TaS2) relaksacija lahko zgodi že v 35 femtosekundah, kar ustreza taktu 28,57 THz. To je približno desettisočkrat hitreje od frekvenc današnjih procesorjev. Lani so odkrili, kako je mogoče tolikšne hitrosti relaksacije doseči pri temperaturah -200 °C, sedaj pa jim je uspelo temperaturno letvico premakniti k -70 °C.
V (oddaljeni) prihodnosti pričakujejo, da bi lahko računalniki z uporabo tovrstnih elementov delovali večtisočkrat hitreje od današnjih. Čeprav se zgornja meja temperature delovanja dviguje, jih bo verjetno vedno potrebno pošteno hladiti. Zato ne bodo namenjeni uporabi v osebnih računalnikih in prenosnih napravah, temveč v namenskih superračunalnikih, ki so koristni za napovedovanje vremena, izvajanje simulacij in obdelavo ogromnih količin podatkov, ki nastajajo v današnjem superpovezanem svetu. Zbiranje podatkov namreč dandanes ni problematično, večji izziv pa je njihova obdelava, analiza in interpretacija rezultatov.
O dosežku so poročali v najuglednejši reviji Science, poljudni intervju pa je na Valu 202.
