Samopostrežni prisluškovalni sistem ICReach
Ameriška agencija NSA je sestavila in vzdržuje Googlu podoben iskalnik, s katerim več kot dvajsetim ameriškim vladnim agencijam omogoča neomejen in enostaven dostop do prestreženih telekomunikacijskih podatkov. Sistem se imenuje ICReach in deluje od leta 2007, ves čas pa se nadgrajuje in dopolnjuje.
Da NSA zbira ogromne količine podatkov, ki obsegajo internetno komunikacijo, pogovore in sporočila prek mobilnih telefonov, prometne podatke, lokacijske informacije in podobno, smo vedeli že dlje časa. A NSA je ves čas zatrjevala, da podatke zbirajo zakonito (vohuniti za tujimi državljani pač ni prepovedano) in da lahko druge agencije do njih pridejo le s sodnimi odredbami. Najnovejši Snowdnovi dokumenti kažejo popolnoma nasprotno zgodbo.
ICReach je oblikovan kot Google, tako da je iskanje po njem čim enostavneje. Obsega več kot 850 milijard zapisov, vsak dan pa prejme od dva do pet milijard novih. Shranjuje se več kot trideset različnih vrst prometnih podatkov elektronske pošte, telefonskih klicev, faksov, pogovorov po socialnih omrežjih, smsov itd. Prometni podatki vključujejo informacijo o pošiljatelju, prejemniku, času, trajanju, fizični lokaciji, ne pa dejanske vsebine pogovora.
A to je več kot dovolj, da je mogoče sestaviti zelo obsežne zemljevide socialnih struktur in gibanja posameznikov. Dostop do ICReacha ima več kot tisoč analitikov iz 23 ameriških agencij, med katerimi ga največkrat uporabljata FBI in agencija za boj proti drogam (DEA). Čeprav je ICReach dizajniran za dostop do podatkov o tujih državljanih, najdemo med njimi tudi ogromno ameriških. V praksi je ločevanje težko, ker ljudje potujejo po svetu in komunicirajo z ljudmi s celega sveta.
Obseg podatkov, ki so dostopni prek sistema ICReach, je zaskrbljujoče velik in ga je mogoče zlorabiti za vse kaj drugega, kot lovljenje teroristov. Prav tako ni v nobeno uteho dejstvo, da vsebuje le prometne podatke in ne vsebine pogovorov. Glavno vprašanje ostaja, ali FBI, DEA in druge agencije uporabljajo ICReach v vzporednih preiskavah. Tako imenujejo tajne preiskave, kjer dokaze zbirajo nezakonito, a ti potem niso predloženi na sodišču. Za navidezno zakonitost preiskave poskrbijo s paralelno vodeno verigo dokazov, ki so zbrani po zakoniti poti, ko že vedo, kaj in kje morajo iskati.
ICReach je najnovejši in najobsežnejši tovrstni program, ni pa prvi. Že pred dvajsetimi leti sta CIA in DEA zagnala CrissCross, ki je primerjal podatke s telefonskih računov in imenikov ter hranil pet vrst prometnih podatkov: datum, čas, trajanje ter številki klicatelja in klicanega. Z njegovo pomočjo so v Latinski Ameriki lovili trgovce z mamili. Sčasoma je dobil CrissCross še druge uporabnik. Kasneje ga je nadgradil program Proton, ki je hranil več podatkov. Uporabljali so ga sledenjem pomembnim posameznikov v ZDA in Iraku.
ICReach je še bistveno bolj dodelan, obsežen in enostaven za uporabo. Najbolj žalostno pa je, da tovrstnih sposobnosti nima zgolj ameriška vlada. Zasebna podjetja namreč prodajajo orodja za slednje mobilnim telefonom vsakomur, ki si jih lahko privošči – državnim in zasebnim kupcem.
Zasebnosti ni več.
