Postopno uveljavljanje upravljanja s projekti
Konec marca je bila na sporedu prireditev Dan Comlanda, že tretja po vrsti. Comlandovi strokovnjaki, pa tudi precej gostujočih predavateljev, je predstavilo Comlandove rešitve in novosti v teoriji in praksi. Od 150 prijavljenih se je prireditve udeležilo 105 slušateljev, s čimer so bili v Comlandu dokaj zadovoljni. "Celodnevna prireditev je bila namenjena predvsem tistim, ki v podjetjih vodijo službe za informatiko in ki lahko že odločajo, ne pa programerjem," pojasnjuje direktor Comlanda Tomaž Pogačnik.
Dan Comlanda je bil razdeljen na dva dela. V dopoldanskem so predstavili projektni management ali upravljanje s projekti, v popoldanskem pa so se ukvarjali s spletnimi dvermi in elektronskim poslovanjem. "Projektni management se je v Sloveniji prvič pojavil šele pred tremi ali štirimi leti, kljub temu pa v zadnjem času opažamo, da potrebo po upravljanju s projekti vse bolj zaznavajo tudi v gospodarstvu," dodaja Pogačnik.
Comlandov lasten izdelek na tem področju se imenuje Projektna pisarna. Gre za dokaj obsežno orodje, zato je njegovo uvajanje zelo zahtevno in dolgotrajno. Uvajanje projektnega managementa v podjetje zahteva precejšnje spremembe v organizaciji poslovanja, pri čemer mora imeti glavno besedo vodstvo podjetja. "Vodja informatike takega orodja ne more sam pripeljati v podjetje, če mu tega najprej ne odobrijo njegovi šefi," meni Pogačnik.
Projektna pisarna, ki so jo razvili v sodelovanju z Inštitutom za projektni management in informacijsko tehnologijo, je primerna tudi za izvoz, je prepričan Pogačnik. "Ker zahod na naše delo večinoma gleda zviška, bomo najprej poskusili z deželami nekdanje Jugoslavije. Vendar tudi to ne bo tako preprosto, saj moramo poznati lokalni trg in imeti lokalne partnerje," razlaga Pogačnik.
Elektronsko poslovanje in spletne dveri sta bili temi drugega dela prireditve. "Na področju elektronskega poslovanja moramo storiti še veliko, mislim pa, da precej pametnih glav v Sloveniji razmišlja v pravi smeri. Elektronsko poslovanje ni neko kladivo, s katerimi bi zabili vse žeblje. Vsak bo moral po svoje prilagajati poslovno filozofijo in rešitve v zvezi z e-poslovanjem," poudarja Pogačnik.
Najpomembnejša točka e-poslovanja po Pogačnikovem mnenju je bistveno znižanje stroškov pri komunikaciji, izmenjavi podatkov in avtomatizaciji. "Pri tem mislim predvsem na elektronsko poslovanje med podjetji, manj potenciala pa vidim v poslovanju med podjetji in končnimi uporabniki. V preteklosti se je v Sloveniji uveljavljal standard Edifact, ki pa ga večina ne uporablja več. Z uporabo novih standardov bo elektronsko poslovanje dobilo nov zagon. Pri tem mislim predvsem na splošno znana standarda XML in XSL, ker zagotavljata povezljivost orodij različnih proizvajalcev," meni Pogačnik.
