Politika in kiber (ne)varnost

Evropski parlament (Odbor za zunanje zadeve) je konec minulega meseca sprejel Poročilo o kibernetski obrambi, v katerem med drugim poziva EU »naj opravi natančen pregled programske, informacijske in komunikacijske opreme ter infrastrukture, ki se uporablja v institucijah«.

Razlog je odstranitev morebitno nevarnih programov in naprav ter prepovedi uporabe tistih, ki so potrjeno zlonamerni. In kateri so ti? Evropski parlament je prepričan, da so to programi ruskega podjetja Kaspersky Lab, tako zelo, da je to podjetje v poročilu celo poimensko navedeno. Dokazov za to poročilo ne navaja, gotovo pa je navedba v povezavi s podobno odločitvijo, ki so jo lani sprejeli ameriški senatorji. Mimogrede, poročilo sta z glasovanjem potrdila tudi slovenska poslanca Ivo Vajgl in Lojze Peterle. Njuno pojasnilo na to temo bomo objavili takoj, ko ga dobimo.

Druga novica na podobno temo prihaja iz Salomonovih otokov v Tihem oceanu. Vlada tega otočja je leta 2016 podpisala pogodbo s kitajskim telekomunikacijskim velikanom Huawei, ki naj bi položil podmorski kabel in jih tako v svet povezal s hitro optično internetno povezavo.

Premier Rick Houenipwela je sporočil, da so to pogodbo odpovedali in delo na 4000 kilometrskem kablu do Sidneya podelili Avstraliji, ki bo projekt s 75 milijoni ameriških dolarjev tudi sofinancirala. Premier je omenil, da je sprememba načrtov posledica pripomb Avstralije, saj bi po njihovih besedah izvajalec storitve imel možnost nepooblaščenega »prisluškovanja« prometa v obeh državah. V Avstraliji so Huaweiu zaradi varnostnih razlogov že pred časom prepovedali sodelovati na infrastrukturnih projektih, enako so se odločili tudi v ZDA. V podobni nemilosti je tudi kitajski ZTE, četudi mu zaradi osebnega angažmaja predsednika Trumpa kaže malce bolje.