Objavljeno: 1.2.2005

Oracle OpenWorld 2004

Programi za informacijsko dobo. Oracle je sprejel izziv razvoja nove vrste uporabniške programske opreme, ki temelji na drugačni obdelavi in predstavitvi podatkov, kot smo bili vajeni v preteklosti. Nova programska oprema je, zbrana okrog enotnega, optimiziranega podatkovnega modela, razvita z vizijo učinkovitega črpanja vseh potrebnih informacij, ki lahko postanejo znanje za pravilne in pravočasne poslovne odločitve.

Podatkovna vozlišča (data hubs). V resničnih razmerah poslovanja je težko čez noč spremeniti informacijski sistem in preiti na enotno zbirko podatkov ter novo programsko opremo. Oracle zato minulo leto razvija tehnologijo podatkovnih vozlišč, ki omogočajo povezovanje večjega števila obstoječe uporabniške programske opreme (kot je npr. SAP) v enovit podatkovni sistem, primeren za nadaljnjo obdelavo z Oraclovo programsko opremo. Prva vozlišča (customer data hub) so že doživela odličen sprejem pri strankah, razvijajo pa še nove izpeljanke.

Razpredeno računalništvo (grid). Številna razpoložljiva sredstva podatkovnih središč ostajajo neizkoriščena, podjetja pa se spopadajo s problemi stopnjevanja zmogljivosti (scalability). Oracle ponuja odgovor na oba problema skozi razpredeno računalništvo, ki omogoča izvajanje obstoječih poslovnih programov, brez sprememb, na večjem številu heterogenih sistemov.

Oracle je na konferenci predstavil tudi nove rešitve s področja poslovnega obveščanja (business intelligence), združevanja sistemov (integration) ter upravljanja vsebin za podjetja (enterprise content management).

Podatkovna vozlišča

Zapolnjen urnik združene konference je med udeleženci utrdil Oraclovo prepričanje, da je čas usahlega povpraševanja po informacijski tehnologiji po nekaj letih končno minil, kar je v uvodnih besedah poudaril tudi Jeff Henley, veteran Oracla, ki je ob nedavni reorganizaciji vodstva postal predsednik korporacije (Chairman of Corporation). Poleg njega sta bila na vodilna položaja (President) imenovana tudi Safra Catz, prav tako dolgoletna vodilna uslužbenka Oracla, in Charles Phillips, nekdanji stotnik ameriških marincev, zadolžen za informatiko, pred prihodom v Oracle pa eden od direktorjev v investicijski banki Morgan & Stanley. Prihod direktorja investicijske banke v Oracle je seveda povezan z dolgotrajnim prevzemanjem konkurenta na področju poslovne programske opreme, PeopleSofta, in njegovi čim manj boleči integraciji.

Že več let je konferenca OpenWorld v centru Moscone v San Franciscu.

Kljub v začetku decembra še vroči tematiki se Phillips v svojem nagovoru ni osredotočil na prevzem, temveč je govoril o eni najbolj zanimivih tehnologij, ki jo bo Oracle v tem letu ponudil trgu. Gre za podatkovna vozlišča (data hubs), s katerimi lahko podjetja med seboj povežejo najrazličnejše poslovne sisteme in s tem pridobijo enoten, ažuren vpogled v svoje poslovanje. Phillips je izpostavil problem "slabih podatkov", ki izvira iz zgodovinskega razvoja informacijskih sistemov. Ker včasih ni bilo na voljo podjetja, ki bi ponudilo popolno rešitev za avtomatizacijo poslovanja, so se gradili le posamezni segmenti, to pa je pripeljalo do današnjega stanja, v katerem je največji problem razdrobljenost podatkov (data fragmentation). Tipičen primer takšne "segmentne" programske opreme so sistemi CRM, ki pravzaprav ne morejo izpolniti svoje naloge, če nimajo na voljo vseh podatkov o dejavnostih posamezne stranke. Oracle se je zato pred petimi leti podal na dolgo pot izgradnje celotnega nabora poslovnih programov, ki uporabljajo "dobre podatke". Ti niso razdrobljeni v številnih sistemih, temveč se črpajo iz enotne, globalne zbirke podatkov (single global database instance), shranjeni pa so v kakovostnih podatkovnih shemah.

Oracle je seveda eno vodilnih podjetij informacijske tehnologije, ki trži poslovne sisteme, a je kljub temu potrebovalo pol desetletja, da je končno doseglo cilj, poenotilo podatke in začelo uspešno uporabljati nov nabor poslovne programske opreme. Kako naj se problema razdrobljenosti potem lotijo druga, kar zadeva IT, veliko manj izkušena podjetja? Odgovor so vozlišča. Zamisel zanje se je porodila pred skoraj dvema letoma, a ni šlo za nikakršen revolucionarni izum, temveč za zgled, ki so ga našli v svetovni zbirki podatkov kreditnih kartic. Ta temelji na ideji podatkovnega vozlišča, v katerega so učinkovito povezani vsi udeleženci (banke, posredniki, trgovci...) in iz katerega lahko v resničnem času črpajo posodobljene podatke o kreditni sposobnosti posameznega kupca.

Oracle razvija pet različnih vrst podatkovnih vozlišč. Prvo, vozlišče podatkov o strankah (customer data hub), je že na voljo, kmalu pa jim bodo sledila še vozlišča za finančno konsolidacijo, finančne storitve, izdelke ter državljane. Slednje je namenjeno predvsem javni upravi. Vozlišča omogočajo centraliziran vpogled v kakovostne, osvežene podatke, ki samodejno odpravljajo podvojenost zapisov. Kot taka so temelj za nadaljnjo učinkovito analizo, ki jo lahko opravimo z Oraclovo programsko opremo, lahko pa vozlišče povežemo tudi z drugimi sistemi, saj uporabljajo odprte standarde. Vozlišča tako prinašajo večino podatkovnih prednosti enotne, globalne zbirke podatkov, ne pa tudi cenovnih prihrankov, ker moramo še vedno vzdrževati kopico razdrobljenih sistemov in za povrh še sama vozlišča. Več o vozliščih najdemo v spletu na naslovu www.oracle.com/data_hub/.

Na Phillipsovi predstavitvi je bil zelo opazen tudi poudarek na rešitvah za mala in srednje velika podjetja. Na poznejši tiskovni konferenci je Phillips poudaril, da je novo odkrito zanimanje za manjša podjetja preprosta posledica tega, da imajo končno pripravljeno ustrezno ponudbo zanje. Ekipa v Oraclu je namreč prilagodila kodno osnovo strežnikov 10g in programske opreme 11g v nove različice, ki se enostavno namestijo in so posebej prilagojene rabi v manjših poslovnih sistemih.

Konferenco je obiskalo rekordnih 25.000 obiskovalcev.

Seveda ni šlo mimo vprašanj, povezanih s prevzemom. Oracle je imel privoljenje več kot 60 % delničarjev PeopleSofta, grozila mu je le uprava z možnostjo uporabe "zastrupljene tablete", možnosti, da v primeru prevzema preplavi trg z novimi delnicami in ga tako učinkovito prepreči, saj bi prevzem po enotni ceni za delnico postal predrag. Oracle je zato zasnoval dvojno strategijo: tožbo proti upravi in naslednje volitve, na katerih bi s pomočjo pristalih delničarjev upravo preprosto zamenjal z lastnimi ljudmi. Zgodba se je pozneje, kot vemo, iztekla drugače.

Sodelovanje

Enotna zbirka podatkov in učinkovite podatkovne sheme so odgovor na problem podatkovne razdrobljenosti za strukturirane vsebine. Vse več pomembnih podatkov pa je razpršenih tudi v nestrukturirani obliki, kot so glasovna- in e-pošta, datoteke različnih pisarniških programov, pogovori v sistemih za takojšnje sporočanje, multimedijske datoteke in podobno. Oracle je za te vsebine, ki so nedvomno pomembne tudi za pravilne poslovne odločitve, pripravil Colaboration Suite (CS), nabor programov za delo z nestrukturiranimi podatki, ki se prav tako shranjujejo v enotni zbirki podatkov, kjer so tudi ustrezno indeksirani. CS se ukvarja z najrazličnejšimi vsebinami, zanimive novosti pa obsegajo takojšnje sporočanje in možnost konferenc z neposrednim vpogledom na oddaljeno namizje računalnikov, vključenih v pogovor. Oracle je sistem za takojšnje sporočanje razvil na podlagi odprtokodnega projekta Gaim.

Pridobitev sveže različice CS je nov sestavni del, Oracle Files 10g (projekt Tsunami). Na voljo je tudi kot samostojen izdelek. Z njegovo pomočjo lahko uporabniki upravljajo dokumente na način, kot so ga vajeni iz datotečnih sistemov, poleg tega pa sistem omogoča določanje politike upravljanje dokumentov, podrobno določanje varnostnih pravic, samodejno vodenje različic in načrtovanje delovnega toka dokumentov (workflow). Zanimiva demonstracija tehnologije je uporabniku omogočila, da je skozi enoten spletni vmesnik za preiskovanje, ki se zgleduje po Googlu, hitro našel vzrok za precejšnje število pritožb strank, ki se je skrival v spremembi kreditnega pogoja v enem od dokumentov Worda. Z nekaj kliki v spletnem vmesniku je bilo mogoče dokument povrniti v prejšnje, pravilno stanje, in krivcu za spremembo preprečiti nadaljnji dostop ter spreminjanje vsebine. Več o CS najdemo v spletu, naslov je www.oracle.com/technology/products/cs/.

Programski strežnik

Za razvijalce je bila ena najzanimivejših novosti prenova programskega strežnika. Za dokaj nezvenečim imenom Oracle Application Server 10g Release 2 (AS) se skriva mogočna prenova, ki zajema več kot 400 novosti, 2000 človek-let razvoja in skoraj 3 milijone ur preizkušanja. Programski strežnik je skupaj s podatkovnim temelj vsem Oraclovi programski opremi, ko je npr. Collaboration Suite. Njegove izboljšave so zato ključnega pomena za učinkovitost vseh drugih uporabniških porgramov.

Larry Ellison, generalni direktor Oracla, je v svojem nagovoru ponovil poudarke z januarske konference AppWorld in se osredotočil na podatkovna vozlišča.

Razvijalci so svoje prizadevanje osredotočili na tri področja: omogočanje razvoja storitveno usmerjene arhitekture (SOA, Service Oriented Architecture); zmanjšanje zapletenosti razvoja s ponudbo enotne podlage vmesne programske opreme (middleware); razpredeno računalništvo (grid), ki omogoča izvajanje uporabniških programov na strojni podlagi, ki je standardizirana in poceni ter omogoča neboleče stopnjevanje zmogljivosti (scalability).

Najpomembnejša novost strežnika je podpora javanskemu standardu J2EE 1.4, kar omogoča hiter razvoj spletnih storitev. Z uporabo programerskih vmesnikov JAX-* je omogočeno povezovanje z Microsoftovo podlago .net. Odgovorni za razvoj strežnika, Thomas Kurian, je poudaril, da je bil strežnik certificiran za skladnost z J2EE 1.4 že pred letom dni in da so z njegovo učinkovitostjo zelo zadovoljni, pri tem pa se ni izognil opazkam na račun vidnega konkurenta, BEA Systems, ki na tem področju še lovi priključek.

Naslednja pomembna pridobitev programskega strežnika je možnost integracije sistemov. AS tako ni več le podlaga za izvajanje uporabniških programov, temveč ob pomoči standardnega jezika za obvladovanje procesov, BPEL (Business Process Execution Language, www.oasis-open.org/committees/wsbpel/), omogoča usklajeno povezavo (orchestration) različnih, razpršenih sistemov, katerih sposobnosti lahko izpostavimo kot spletne storitve. Poslovne procese lahko v BPEL modeliramo v novi različici združenega razvojnega orodja JDeveloper, Oracle pa ponuja tudi dodatke za razvojno okolje Eclipse in programske strežnike JBoss ter WebLogic. Novi AS ponuja tudi izboljšana orodja za spremljanje poslovnih procesov (BAM, Business Activity Monitoring), poleg tega pa ponuja še boljšo povezavo za najrazličnejše programe e-poslovanja in podatkovna vozlišča, ki smo jih že omenili zgoraj.

Z omenjenimi izboljšavami pridemo do tretje najpomembnejše pridobitve AS, dodatnih zmožnosti za poslovno obveščanje, ki vključujejo procese ETL (Extract, Transform And Load, postopki, s katerimi je mogoče združiti podatke različnih virov, jih pri tem preoblikovati in prečistiti ter shraniti v skladišče podatkov ali drug vir podatkov za poslovno odločanje), rudarjenje po podatkih, analizi poizvedb, analitična orodja OLAP. Oracle naj bi s tem prvi na trgu ponujal kombinacijo orodij OLAP in analizo podatkovnih poizvedb. Domača stran AS je v spletu na voljo na naslovu: www.oracle.com/appserver/.

Pomembnih izboljšav je bilo deležno tudi Oraclovo najpomembnejše orodje za razvijalce, JDeveloper 10g, in njemu pripadajoče ogrodje gradnikov za poslovne programe, ADF (Application Development Framework). JDeveloper ima izboljšano podporo predelovanju kode (refactoring), dodatna vizualna orodja za modeliranje delovnega toka dokumentov in poslovnih procesov, izboljšano profiliranje kode. Ogrodje ADF je bilo razširjeno in zdaj omogoča izgradnjo naprednih uporabniških vmesnikov JSF (Java Server Faces), ki jih lahko ponudimo tudi za prenosne naprave (npr. mobilne telefone). Zanimiva podrobnost je bila demonstracija JDeveloperja, ki je potekala na Applovem računalniku z Mac OS X. Razvojno orodje lahko, tako kot vse druge Oraclove tehnologije, prenesemo s spletnih strani, namenjenih razvijalcem (OTN), njegova domača stran pa je na naslovu: www.oracle.com/technology/products/jdev/.

Zanimivo partnerstvo

V navdušeni podpori javanskim tehnologijam, ki so temelj večine Oraclovih uporabniških programov, je bilo zanimivo opazovati ponudbo Microsofta, ki je tokrat prvič dejavno sodeloval na konferenci in bil celo eden od njenih pokroviteljev. Dodatna vzpodbuda za obisk predavanj je bilo darilo, licenca za 25-uporabniško različico strežnika Windows Server 2003, obiskovalce, novinarje in analitike pa je seveda pritegnila tudi njihova konkretna ponudba ter novo odkrita želja po globokem sodelovanju z Oraclom, ki je bila obojestransko izražena. Poglavitna novost je povezovanje Oraclove podlage z Microsoftovo .net. Oracle je postal partner prvega razreda v razvoju Microsoftovega ključnega razvojnega okolja Visual Studio.net (VSIP Premier Lever Partner). Rezultat sodelovanja so učinkoviti dodatki zanj, ki razvijalcem na podlagi .net omogočajo silno udobno delo, če se odločijo, da bodo za podatkovni vir uporabili Oraclov strežnik podatkov. Ne da bi zapustili delovno okolje, lahko skoraj v popolnosti nadzorujejo strežnik, upravljajo podatkovne sheme in črpajo podatke, pri preizkušanju programske kode pa lahko korak za korakom spremljajo tudi dogajanje v njem. Med dodatki najdemo različne čarovnike, generatorje kode, izčrpno pomoč in celo urejevalnik za PL/SQL.

Sopredsednik Oracla, Charles Phillips, je prišel iz investicijske banke in je primarno zadolžen za uspešno integracijo s PeopleSoftom.

Oraclov strežnik podatkov se tudi učinkovito povezuje z imenikom Active Directory in mehanizmom varnosti v Oknih, tako da ponuja enotno prijavo (Kerberos in NTLM) in upravljanje uporabnikov. Še zanimivejše so razširitve strežnika, če teče v Oknih, ki omogočajo izvajanje kode za podlago .net. Oracle Database Extensions for .NET omogočajo razvoj in razpečevanje shranjenih postopkov v kateremkoli izmed programskih jezikov, ki jih podpira podlaga .net (npr. C#, VB.net ali C++). Ti shranjeni postopki lahko, shranjeni v samem strežniku, uporabljajo strežniški podatkovni ponudnik (Oracle Data Provider, ODP.net) za hitro in učinkovito sodelovanje s strežnikom podatkov. Vsa potrebna podpora za razširitve je prav tako sestavni del dodatkov za Visual Studio.net. Podrobnosti o Oraclu in Oknih lahko najdemo na naslovu www.oracle.com/technology/tech/windows/.

V vesolje

Dobrih novic za razvijalce pa s tem še ni konec. Razvojna ekipa Oracla je razmišljala, kako pritegniti še več razvijalcev, in porodila se je zamisel o "vesoljskem" tekmovanju Oracle Space Sweepstakes. Tekmovalci morajo preveriti svoje znanje na kvizu, na katerem najdemo vprašanja o javi in različnih tematikah razvoja za storitveno usmerjene arhitekture (SOA). Vsak mesec se med tistimi, ki so na vsa vprašanja odgovorili pravilno, opravi žreb za nagrade (Applovi iPodi, seveda), ob koncu tekmovanja, sredi leta, pa bo izžreban glavni nagrajenec, ki bo bogatejši za 35.000 dolarjev in polet 100 km visoko v zemeljsko orbito. Zanimivo, da polet ne omogoča razvpiti (in šele nastajajoči) Virgin Galactic, temveč rusko-ameriško podjetje Space Adventures, ki se je proslavilo s poleti prvih "civilistov" na mednarodno vesoljsko postajo, ponuja pa tudi polete z nadvse hitrimi letali MiG, lastnik katerega je tudi sam Larry Ellison. Nagrajenec bo poletel z vesoljskim plovilom Cosmopolis XXI, ki ga sestavljata letalo in vesoljski čolniček C-21 (razvit na izkušnjah nikoli izstreljenega ruskega čolnička Buran). Žal je (zaenkrat!) tekmovanje namenjeno le polnoletnim državljanom ZDA in Kanade, vendar spletna stran space.oracle.com napoveduje, da bo tekmovanje kmalu odprto tudi za druge.

Poenotenje

Konferenca je bila napolnjena tudi s predavanji nekaterih vodilnih igralcev v računalniški industriji, od Michaela Della prek Carly Fiorine iz HP, predstavnikov Intela in EMC ter seveda Scotta McNealyja iz Suna. Žal posebej zanimivih novosti nismo zasledili, še najbolj zanimiv je skupni projekt Della, Oracla, Intela in EMC, ki poleg sedeža podjetja Dell v mestu Austin v Teksasu gradijo referenčni razpredeni sistem Project Mega Grid., ki bo rabil kot učinkovita demonstracija skupne vizije omenjenih podjetij, da je tudi najzmogljivejše sisteme mogoče zgraditi s pomočjo poceni elementov, ki jih lahko poljubno dodajamo in s tem širimo zmogljivost. Ključni člen Mega Grida je seveda Oraclova programska oprema, ki ga učinkovito izkorišča.

Demonstracija vroče tehnologije miniaturnih radijskih oznak RFID, ki izpodrivajo črtno kodo, s katero so na večjem letališču za desetkrat zmanjšali količino izgubljene prtljage.

Najteže pričakovani nastop je bil na vrsti predzadnji dan, ko je Larry Ellison, še vedno generalni direktor (CEO) Oracla, kljub vsemu bogastvu in dopolnjenim 60. letom, predstavil prizadevanja svojega podjetja za izgradnjo enotnega podatkovnega sistema. Kot rečeno, so potrebovali dolgih pet let in pri tem razrešili precej težav, izmed katerih je bila največja prav razdrobljenost in neujemanje podatkov, saj je npr. ista stranka imela v enem finančnem sistemu drugačno oznako kakor v drugem. Zdaj so podatki poenoteni, namesto več sto finančnih sistemov pa celotna korporacija uporablja enega samega. Centralizacija je omogočila izjemne prihranke, ki se najlepše izkazujejo skozi zadnje poslovne izide, saj je Oraclu uspelo podvojiti maržo pri dobičku z 20 % konec 90. let na sedanjih 40 %. Oracle je nedavno znova dosegel rekordne prihodke in dobiček.

Kdor ne more preiti na enoten vir podatkov, lahko uporabi podatkovna vozlišča. Nanje lahko poveže Oraclove uporabniške programe, vozlišča pa omogočajo tudi sodelovanje z drugo poslovno programsko opremo. Ellison je tako spremenil svojo mantro izpred nekaj let in ne vztraja več na izključno Oraclovih rešitvah, seveda pa jih še vedno razglaša za najboljšo izbiro.

Večina Ellisonovega nastopa je bila žal ponovitev govora z januarske konference AppWorld v kalifornijskem San Diegu. Kot tedaj je tudi v San Franciscu Ellison opeval svetovno zbirko podatkov o kreditnih karticah kot "najzanimivejši uporabniški program IT po svetu" in poudarjal njeno arhitekturo, katere osrednji del je podatkovno vozlišče: "svetovna kreditna zbirka je spremenila ekonomijo. Ne le ameriška vlada, vsak izmed nas lahko zapravlja več, kot ima. Pravzaprav bi bilo zelo neameriško, če ne bi," je omenil in spravil obiskovalce v krohot.

No, najverjetnejši razlog za slabo pripravljenost Ellisona je bil znan že čez nekaj dni: Oracle je po silno dolgotrajnem naprezanju končno le prevzel PeopleSoft z izboljšavo svoje "najboljše in zadnje ponudbe", ki jo je dvignil še za 10 % in podjetje prevzel za dobrih 10 milijard dolarjev. Poenotenje se tako nadaljuje, ne le pri podatkih, tudi pri ponudnikih programske opreme. Obeta se nadvse zanimivo leto, novi OpenWorld pa bo na sporedu že septembra. Nekatere podrobnosti so že na voljo na domači strani: www.oracle.com/openworld/.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

HRWrFBljAjU

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji