Odprta koda na državni ravni
Vse več vlad, ministrstev in državnih ustanov po vsem svetu razmišlja o uvedbi programske opreme z odprto izvorno kodo, ki je bistveno cenejša od Microsoftovega programja. K takim razmišljanjem je veliko pripomogel spremenjen sistem licenciranja programske opreme, ki ga pripravljajo pri Microsoftu. Večina uporabnikov namreč meni, da bo to precej podražilo nakup programske opreme. Nekateri se ozirajo k drugim ponudnikom programske opreme tudi zato, ker nočejo biti odvisni samo od enega podjetja. Poleg tega bodo s tem dosegli zmanjšanje stroškov, pa še bolj zdravo konkurenco bodo vzpostavili. Premik k ponudnikom alternativnih rešitev seveda ne pomeni, da bodo uporabniki v celoti zamenjali Microsoftove izdelke, gre pa kljub temu za resno opozorilo Gatesu & Co.
Norveška: spodbujanje konkurence
Norveška vlada se je odločila, da ne bo obnovila dveletne licenčne pogodbe z Microsoftom za program Select 5.0, ki je bil nameščen na 400 delovnih postajah po vsej Norveški. Program Select je podjetjem ter vladnim in akademskim ustanovam na nacionalni, državni in lokalni ravni omogočal ugodnejši nakup programske opreme, Norvežani pa so se odločili, da bodo ta segment trga odprli tudi za druge. Odločitev norveške vlade je korak v novo smer, saj Microsoft pri posameznih tipih namenskih programov obvladuje tudi do 95 odstotkov tržnega deleža na državni ravni. Položaj pa se lahko spremeni že jeseni, saj norveški vladni predstavniki pripravljajo novo strategijo za informacijsko tehnologijo, ki naj bi dajala programom z odprto kodo še več poudarka.
Nemčija: odprava programske monokulture
Še bolj močno se nagibajo k odprti kodi in Linuxu v Nemčiji. Tamkajšnja vlada je podpisala pogodbo z IBM-om, ki naj bi v navezi z nemško družbo SuSE Linux pomagal pri vpeljavi Linuxa in modela IT z odprto kodo na zvezni, državni in lokalni ravni. Nemški notranji minister Otto Schily je ob tej priložnosti izjavil, da Linux ponuja najboljše možnosti kot alternativa Oknom pri strežniških operacijskih sistemih. IBM bo priskrbel strežnike iz družine eServer, ki bodo imeli že naložen Linux, hkrati pa bo oblikoval tudi odprte spletne dveri s svetovanjem in testnimi licencami. V Microsoftu se niso pretirano razburjali glede najnovejših dogodkov, saj so z nemškim notranjim ministrstvom lani podpisali pogodbo o dobavi programske opreme. IBM-ovci ugotavljajo, da je na tem področju dovolj prostora za dva ponudnika, saj Linux (zaenkrat) še ne more nadomestiti Microsofta, na dolgi rok pa je že vprašanje, kaj se bo zgodilo.
Minister Schily je kot enega od razlogov za postopen prehod k drugim ponudnikom programske opreme omenil tudi željo po povečanju varnostne ravni v infrastrukturi IT v javnem in zasebnem sektorju. Pogodba z IBM-om jim bo tako omogočila odpravo programske monokulture, manjšo odvisnost od posameznega ponudnika programske opreme in nižje stroške.
Južna Amerika zaenkrat Microsoftova
Slabo za Microsoft se je pisalo tudi v Peruju, vendar je bil Bill Gates hitrejši od tamkajšnjega parlamenta. V Peruju naj bi namreč v kratkem sprejeli zakonodajo, ki bo vladne ustanove spodbujala k pogostejši uporabi programske opreme z odprto kodo. Gates je razrešil dilemo kar s povabilom perujskega predsednika Alejandra Toleda na sedež podjetja v Redmond, kjer sta podpisala sporazum, ki vpleta Microsoft v številne državne tehnološke projekte. Tako naj bi Microsoft v prihodnjih letih vložil svoja sredstva, znanje in storitve v izobraževanje in vzpostavitev vladnega intraneta in spletnih dveri, ki bodo omogočile državljanom dostop do vladnih storitev in informacij.
Podoben sporazum je Microsoft pred kratkim podpisal tudi z mehiško vlado. Do leta 2006 bo Mehiki podaril programsko opremo in izobraževalne storitve v višini sto milijonov dolarjev. Mehika naj bi s pomočjo Microsofta vzpostavila infrastrukturo IT, ki bo na splet pritegnila sto milijonov mehiških državljanov.
Tako v Peruju kot v Mehiki so se na podpis sporazuma z Microsoftom ostro odzvali zagovorniki programske opreme z odprto kodo. V Microsoftu so zato univerzam omogočili vpogled v izvorno kodo operacijskega sistema Windows, ki jo lahko uporabljajo v raziskovalne in študijske namene.
