NSA deset let zbirala prometne podatke e-pošte
V aferi Prism prihajajo na dan nove informacije o obsegu prestrezanja podatkov, ki ga izvaja ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA). Zadnja razkritja časnika Guardian kažejo, da so deset let spremljali tudi prometne podatke (metapodatke) o vseh elektronskih sporočilih.
Program z imenom Stellar Wind se je začel že leta 2001 v času Busheve administracije in je bil omejen na komunikacijo, kjer je bil vsaj en partner izven ZDA, saj NSA ne sme vohuniti za lastnimi državljani. Pri tem so se shranjevali prometni podatki, torej vsaj IP-naslov pošiljatelja in prejemnika ter vsebine vrstic From, To, Cc, Bcc, ne pa tudi vsebina sporočil. Kako točno so to izvedli, ni jasno, saj so pri elektronski pošti prometni podatki kot glava sestavni del sporočila.
Zaradi nestrinjanja v pravosodnem ministrstvu in FBI je program leta 2004 presahnil, a le za dva meseca. Zatem se je vrnil v drugi pravi obliki, a z istimi pooblastili in nameni. Sčasoma so prestrezanje razširili, saj je NSA uspela utemeljiti, da prometni podatki ameriških državljanov pomagajo pri identifikaciji in zbiranju pomembnih obveščevalnih podatkov o tujih državljanih, tako da je FISA to naposled dopustila. FISA je potem vsakih 90 dni izdajala skupinski nalog za prestrezanje.
V okviru programa so beležili vse prometne podatke in izvajali podatkovno rudarjenje. S socialnim inženiringom oziroma veriženjem stikov, kakor je prakso poimenovala NSA, so gradili graf, kdo s kom komunicira in kdo koga pozna do dveh nivojev globoko. To pomeni, da so vohunili za ljudmi, ki so govorili z ljudmi, ki so govorili z zanimivimi ljudmi.
Program je NSA ukinila leta 2011, ko se je izkazalo, da je predrag in prepotraten. To pa ne pomeni, da je vohunjenje končano, saj je neimenovani predstavnik v NSA za Guardian povedal, da ne more reči, da ne zbirajo več nobenih prometnih podatkov.
