Microsoftov projekt Palladium
Microsoft je razkril načrte za projekt Palladium, doslej najbrž najbolj ambiciozen poskus na področju računalniške varnosti, ki bo najbrž krojil prihodnost osebnih računalnikov v celoti in morda tudi drugih računalniško podprtih naprav. Palladium je konkretizacija napovedanih korakov v okviru iniciative Zaupanja vredno računalništvo, ki ga je pozimi razkril Bill Gates. Pri Microsoftu celoti pravijo >>varno procesno okolje<<, saj naj bi Palladium omogoča vse od preprečevanja okužb z virusi, vdorov v računalnike, avtentifikacijo, avtorizacijo uporabnikov in programov, ter nadzor digitalnih vsebin, od glasbe, filmov, do licenčne programske opreme. Palladium naj bi omogočal varno elektronsko poslovanje, legalno uporabo programske opreme in digitalnih vsebin, pa tudi šifriranje in varovanje podatkov hranjenih na osebnem računalniku, torej varovanje zasebnosti. Možnosti uporabe pa še precej več.
Palladimu je pravzaprav kombinacija programske in strojne opreme, saj naj bi del potrebnih algoritmov implementirali tudi v obliki namenskega procesorja, ki bo vgrajen na osnovne plošče računalnikov in morda kasneje celo v sistemske nabore. Microsoft je k projektu že pritegnil dva glavna partnerja, družbi Intel in AMD, čeprav sta medna prvič sodelovanje celo zavrnila. Toda pritisk javnosti, zlasti pa partnerjev na razrešitev današnje >>digitalne anarhije<< je tolikšen, da sta se morala proizvajalca čipov podrediti načrtom. V naslednji fazi namerava Microsoft podporo za Palladium iztržiti tudi pri glavnih proizvajalcih računalnikov, kot so IBM, HP in Dell.
Palladium bo najbrž našel svojo vlogo v naslednji veliki različici okolja Windows, ki jo danes razvijajo z delovnim imenom Longhorn, predvidoma pa naj bi jo dokončali do leta 2004. Za zdaj podrobnosti o zgradbi, in implementaciji rešitve še niso znani.
Strokovnjaki pa že opozarjajo, da je Palladium zopet ena od tistih tehnologij, ki gredo Microsoftu v korist. Ker je tehnologija vezana na okolje Windows, bodo nove procesorje za varnost lahko izkoriščali le uporabniki tega operacijskega sistema. Microsoft sicer zatrjuje, da namerava sadove projekta Palladium ponuditi tudi drugim proizvajalcem. Prav v začetku poletja so v ta namen napovedali, da bodo dobršen del programske kode za Palladium objavili brezplačno, s čimer hočejo dokazati varnostne lastnosti sistema.
Kljub vsemu je to za Microsoft projekt, ki ni brez tveganja. Da bi bil Palladium resnično uspešen, bodo morali proizvajalci prodati nekaj sto milijonov združljivih sistemov, da bo učinek viden v praksi. Vprašanje pa je, kako bodo Palladium sprejeli uporabniki, saj bo marsikdo korak razumel tudi kot kratenje osebnih pravic. Ostaja tudi odprto vprašanje, kako bodo na Palladium gledale države, z izjemo ZDA. Pri takšnih sistemih namreč obstaja možnost, da bi bil isti varnostni procesor uporabljen tudi kot nadzorni sistem za vohunjenje po tujih sistemih. Ameriška vlada se namreč že vrsto let trudi, da bi tovrstne mehanizme proizvajalci vgrajevali v svoje digitalne izdelke. Za zdaj neuspešno, saj temu nasprotujejo zagovorniki človeških pravic. Vprašanje je tudi, koliko bodo ljudje verjeli, da bo Palladium resnično deloval. Microsoft namreč v zadnjih letih ni najbolj uspešen z zagotavljanjem trdnosti delovanja svojih sistemov. Mnogi že menijo, da bo treba za resnično delujoč izdelek počakati na različico 2.0 ali 3.0.
Kot tak se lahko projekt izkaže kot velika revolucija ali kot (še večji) polom.
