Kako navaden razpis za štipendije sesuje strežnik sklada za štipendije

S prihodnjim šolskim letom bo Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije, ki je v Sloveniji krovna organizacija za razpis in dodelitev vseh vrst štipendij (razen kadrovskih), prvikrat štipendiral dijake, ki se šolajo v deficitarnih področjih. Razpis so odprli včeraj, pričakovan naval pa jim je strežnik za nekaj ur onesposobil. Ker je v razpisu na voljo omejena količina sredstev, edino merilo za razlikovanje med popolnimi vlogami pa čas vložitve, je to huda površnost.

Najprej predzgodba. Ker v Sloveniji že dlje časa ugotavljamo, da primanjkuje izučenih obrtnikov in kakovostnih absolventov poklicnih šol, je Sklad razpisal tisoč štipendij v višini 100 evrov mesečno za deficitarne poklice. V politiki štipendiranja 2015-2019 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot deficitarne opredelilo približno 50 poklicev, denimo zlatar, kamnosek, pek, mesar, a tudi računalnikar, mehatronik, tehnik računalništva, elektrotehnik itd. (Tu gre za poklicno in srednje strokovno izobraževanje, ne za visoko šolstvo).

Pogoje izpolnjujejo vsi, ki se izobražujejo za enega izmed deficitarnih poklicev, niso prestari, ponavljavci ali zaposleni in nimajo kadrovske štipendije. Precej širok nabor torej, štipendij pa le za tisoč kandidatov.

Sklad je razpis objavil že junija in v njem je bilo jasno zapisano, da rok za vložitev vlog začne teči 24. 8. 2015, minuli teden pa so strani dopolnili z informacijo, da se razpis odpre ob 9.00 uri. To je zelo pomembno, ker je bil način oddaje vlog milo rečeno okoren. Šele ob tisti uri je bilo mogoče s spletne strani sneti vlogo, ki jo je treba izpolniti in natisniti, podpisati (tako vlagatelj kot morebitni zakoniti zastopnik za mladoletne, ki je tisti dan dopoldne verjetno odsoten!) ter čimprej poslati na Sklad. V razpisu so namreč določili, da je prvo merilo za dodelitev štipendij vrstni red oddaje vloge do izčrpanja sredstev.

Po pričakovanjih je bil naval na strežnik tako velik, da se je sesul. Stran ima v povprečju okrog tisoč obiskov dnevno, ključnega 24. 8. 2015 pa so že do 11. ure dopoldne zabeležili več kot 31.000 poskusov dostopa, v špicah pa do 200 dostopov na sekundo! Sklad je spletno stran uspel usposobiti šele popoldne. Vlogo so zato objavili še na straneh pristojnega ministrstva ter na e-upravi, a marsikdo tega ni vedel, če ni šel samoiniciativno gledat tja, ker je bilo obvestilo o tem – na nedostopnem Skladovem strežniku. Vlogo je bilo mogoče dobiti tudi osebno v prostorih Sklada v Ljubljani, kar pa je za večino prebivalcev Slovenije v tako kratkem času neizvedljivo. Pomembno je bilo le nekako dobiti vlogo, oddati je tako ali tako ni mogoče prek interneta, temveč je treba na pošto ali na Sklad.

Hrup je upravičen, saj so včeraj na sklad osebno oddali 570 vlog, prek pošte pa po neuradnih informacijah približno desetkrat toliko. In s tem je kvota počrpana, razpis za zaključen, čeprav formalno traja do konca oktobra.

V 21. stoletju je pravzaprav neverjetno, da državna institucija ne uspe zagotoviti normalnega delovanja spletnih strani, če upravičeno pričakuje povečan obisk. Pravzaprav so si povečan obisk zakuhali kar sami, ko so sprejeli načelo Kdor prej pride, prej melje, nedostopnost strani pa je v izrazito neenakopraven položaj postavila vse kandidate.

Prav tako je sila primitivno, da Sklad zahteva, da PDF-dokument z vlogo izpolnimo, natisnemo, podpišemo in pošljemo ali osebno prinesemo. Kot datum oddaje vloge šteje datum oddaje priporočene pošiljke, datum osebne dostave na Sklad ali datum prispetja navadne pošiljke. O elektronski oddaji ni ne duha ne sluha.

V  21. stoletju bi moralo iti tudi drugače, saj ima že skoraj vsakdo svoje kvalificirano digitalno potrdilo, ki omogočajo podpisovanje dokumentov, kjer je elektronski podpis pravno izenačen z lastnoročnim. To določa tudi zakon o splošnem upravnem postopku v 63. členu, ki izrecno dovoljuje oddajo primerno elektronsko podpisanih dokumentov upravnim organom po elektronski pošti. Na sklad smo naslovili vprašanje, ali je omenjeni način oddaje dopusten in zakaj nanj niso opozorili v razpisu. V odgovoru so suho zapisali, da razpis določa pisno oddajo; v primeru, da bi bila možna tudi drugačna, pa bi to v razpisu navedli.

 Zgodba pa bržkone še ni končana, saj je ministrstvo od Sklada zahtevalo pisna pojasnila, zakaj se je strežnik sesul, v skrajnem primeru pa se lahko zgodi celo ponovitev razpisa. Če bi bili pogoji pravičnejši, to sploh ne bi bil slab izid.

Dodatek: Razpis so razveljavili in bo ponovljen.