Glavne tarče so sedaj podjetja, ne pirati
Slovenska podružnica organizacije za boj proti nelegalni uporabi poslovne programske opreme BSA je predstavila svoje delo v zadnjem letu in rezultate mednarodnih raziskav o stopnji piratstva pri nas in po svetu.
V lanskem letu sta se slovenski BSA pridružili še dve domači podjetji in sicer IUS Software, ki je znano predvsem po spletni različici Uradnega lista ter Adacta, ki proizvaja elektronsko različico Telekomovega telefonskega imenika. Predstavnik slednjega podjetja Tomaž Volk je tudi nov predsednik slovenske BSA. Sicer pa je bilo delovanje BSA v lanskem letu precej običajno, saj so uporabo legalne programske opreme propagirali z medijsko kampanjo po časopisih, prisotnostjo na sejmih in drugimi vrstami podajanja informacij, poleg tega pa so tudi sodelovali s policijo, tržno inšpekcijo in ostalimi državnimi organi. Pri tem je predstavnik BSA odvetnik Rok Koren povedal, da v zadnjem letu niso podajali novih ovadb zoper pirate, saj zbiranje informacij in sama priprava dokumentacije za ovadbo vzamejo policistom veliko časa - vse zaplenjene podatke, torej piratske programe na medijih CD-ROM in diskih piratov je za potrebe sodnega procesa treba pripraviti v več izvodih, kar lahko pomeni obdelovanje več 100 GB podatkov. So pa zato precej sodelovali s tržnimi inšpektorji, ki so opravili preglede v 47 podjetjih.
Te postopke je opisal predstavnik Tržne inšpekcije RS Aleksander Golob, ki je povedal, da so nekatera podjetja pregledali na podlagi prijav, nekatera pa so izbrali povsem naključno. V vseh teh podjetjih so podrobno pregledali 479 osebnih računalnikov, oziroma dobro polovico vseh, ki so jih ta podjetja imela. Med 1941 programi, ki so bili na teh računalnikih nameščeni, je bilo po ugotovitvah inšpektorjev kar 1713 legalnih, kar pomeni, da nelegalni programi predstavljajo nekaj manj kot 13 odstotkov vseh nameščenih programov. V 33 podjetjih so našli vsaj en nelegalen program, vendar so predloge sodniku za prekrške podali le za 17 podjetij, ostalih 16 pa je dobilo le opozorila. V slednjih primerih je šlo namreč za manjše prekrške kot je uporaba preizkusnih programov (denimo WinZip) po preteku mesečnega roka za preizkus, ali pa za uporabo piratskih različic cenejših programov. Kot je povedal Aleksander Golob je odločitev o kazni v rokah konkretnega inšpektorja, ki opravlja pregled, vendar načeloma ne podajo prijave sodniku za prekrške, če denimo najdejo v podjetju z večjim številom računalnikov nameščeno le eno nelegalno različico Microsoftovega Officea, ostale pa so legalne. Čeprav tem podjetjem ni treba pred sodnika za prekrške, pa morajo nelegalno programsko opremo vseeno nemudoma odstraniti oziroma legalizirati, prav tako pa jih lahko doleti tožba s strani proizvajalca. Aleksander Golob in Rok Koren pa sta kot velik uspeh dela BSA in državnih služb označila dejstvo, da pri pregledu niso našli niti enega podjetja, ki bi imelo nameščeno zgolj nelegalno programsko opremo.
Leto 2001 je bilo po mnogih letih prvo, ko je svetovna stopnja piratstva ponovno zrasla, kar je bilo precejšnje presenečenje za BSA, najverjetneje pa gre ta fenomen pripisati tako večji prodaji računalnikov v manj razvitih državah, predvsem na Kitajskem, kot tudi vse večji popularnosti širokopasovnega dostopa do interneta ter uporabe programov za izmenjavo datotek. Kljub temu pa so pri slovenski BSA zadovoljni z rezultati raziskave, saj kažejo, da je v Sloveniji stopnja piratstva za odstotek manjša kot leta 2000 in je znašala 60 odstotkov. Ta številka vključuje zgolj poslovno programsko opremo, brez iger in operacijskih sistemov; stopnja piratstva pri slednjih naj bi bila po ocenah BSA znašala namreč le okrog 10 odstotkov. Kljub temu naj bi piratstvo v Sloveniji prineslo proizvajalcem in distributerjem programske opreme skoraj 20 milijonov dolarjev izpada prometa, medtem ko je ta številka na svetovni ravni 11 milijard dolarjev.
Tiskovne konference se je udeležil tudi dr. Miha Trampuž iz Avtorske agencije RS, ki je predstavil prihajajoče in ravno sprejete spremembe v evropski in slovenski zakonodaji glede avtorskih pravic. Tako je denimo sedaj začasna kopija avtorskega dela na računalniku označena kot piratska, razen v primeru, ko gre za prenašanje preko interneta, pri čemer podatki dejansko potujejo preko večjega števila strežnikov, vendar lastniki teh strežnikov niso kršili zakonov.
www.bsa.si
www.aas.si
www.gov.si/mg/slo/insp
