Dnevi slovenske informatike -- strokovni posvet za strokovnjake
Aprila je Slovensko društvo Informatika (SDI) v sodelovanju z Gospodarsko zbornico - Združenjem za informatiko in telekomunikacije (GZS - ZIT) in podjetjem Infos organiziralo tradicionalni, zdaj že deveti po vrsti, posvet informatikov in uporabnikov informacijskih rešitev, ki se je tako kot vsako leto dogajal v Portorožu. Čeprav je srečanje namenjeno vsem, ki se srečujejo z informacijsko tehnologijo pri vsakdanjem delu, na njem vendarle prevladujejo strokovnjaki s področja informatike, kot so predstavniki akademskih in izobraževalnih ustanov, inštitutov, državnih služb, proizvajalcev informacijskih rešitev in šele na zadnjem mestu nekako srečamo resnične uporabnike. Srečanje je torej predvsem strokovni posvet za strokovnjake, v čemer pa ni nič slabega. Tudi stroka mora redno osvežiti stališča, spoznati nove smeri razvoja in včasih tudi kritično odgovoriti na spremembe, ki nastajajo v interakciji med informacijsko tehnologijo, gospodarstvom, državo in posamezniki. Le na podlagi takega in podobnih posvetov je mogoče na celotnem prostoru Slovenije uskladiti smernice razvoja informacijske tehnologije in rešitve, zlasti v luči pričakovanega vstopa Slovenije v Evropo.
S tem povedano pa je vendarle presenečenje, da se je srečanja udeležilo razmeroma malo udeležencev. Čeprav so bile želje in napovedi tam nekje okoli 400 udeležencev, se je na primer otvoritvenih predavanj udeležilo le kakih 100 informatikov (ali celo kakšen manj). Ob samih predavanjih in okroglih mizah tudi ni bilo videti kakih posebnih obrobnih dejavnosti, zlasti pa je izostala predstavitev rešitev slovenskih in tujih ponudnikov, ki smo je bili vajeni v minulih letih (pa kljub temu, da je imelo srečanje cel niz pomembnih pokroviteljev). Razloge je mogoče iskati marsikje. Recimo v dejstvu, da so se v aprilu in maju na istem prostoru zvrstili kar štirje dogodki povezani z informacijskimi tehnologijami, kar je morda preveč na kupu, da bi lahko tako ponudniki kot uporabniki to obiskali. Samo dejstvo, da je v Sloveniji toliko dogodkov je pravzaprav pozitivno, saj to pomeni, da velja velik interese za sodobne tehnologije, toda z nekoliko boljšim terminskim planom bi se dalo brez dvoma doseči več.
To pa je le delno opravičilo za tiste, ki se srečanja niso udeležili, zlasti kot poslušalci. Kajti predavanj je bilo več kot dovolj - v treh dneh je bilo predstavljenih kar 88 prispevkov, razdeljenih v deset programskih in tematskih sekcij, organizirane pa so bile tudi štiri okrogle mize in dve delavnici. Predvsem pa velja dejstvo, da je bilo mogoče slišati precej zelo kvalitetnih predavanj, tako domačih, kot tudi tujih predavateljev. Srečanje ima namreč jasne ambicije, da bi sčasoma postalo mednarodno. Vsebina predavanje je bila zelo različna, od predstavitev konkretnih rešitev in dejanskih projektov uporabe informacijske tehnologije, do predstavitev novih pogledov na postopke razvoja in uporabe informacijskih rešitev. Govora je bilo o metodologiji in pristopih k informacijski tehnologiji, poslovni informatiki in povezovanju poslovnih sistemov, internetu in vsepovsod prisotnim elektronskim poslovanju, izkušnjah z uvajanjem IS, izobraževanju in usposabljanju, operacijskih raziskavah, socioloških, pravnih in etičnih vidikih informatike, nenazadnje pa tudi o strokovnem jeziku. Na okroglih mizah je bilo govora o možnostih informacijskih podjetij za pridobitev sredstev (in projektov) EU, o celovitih poslovnih rešitvah (ERP), trendih spletnih postavitev in nekoliko nostalgično o začetkih informatike in računalništva v Sloveniji.
Prav teoretična predavanja, zlasti tista, ki so uprta tudi na vpliv informacijske tehnologije na družbo, poslovanje in življenje, so dragocena za vsakogar, ki vsaj delno strateško razmišlja o prihodnosti. Med njimi izpostavimo lahko predavanje finskega gosta, profesorja Hannuja Jaakkolo, ki je spregovoril o vlogi ponovne rabe obstoječih gradnikov pri razvoju programske opreme in ilustriral, zakaj je finska Nokia z uporabo sodobnih principov ponovne rabe in komponentne zgradbe še vedno ena izmed najbolj uspešnih evropskih družb. V uvodnem delu je imel zanimivo predavanje tudi profesor Cene Bavec, ki je podal kocept navidezne (virtaulne) organizacije kot prevladujoče organizacijske oblike v prihodnosti, ki nastaja prav zaradi sodobnih informacijskih tehnologij.
Informacijska veda je namreč živa stvar, ki se razvija in vsako leto daje nove odgovore na vprašanja, poleg tega pa odpira nova dileme, na katere pa moramo odgovoriti. Skratka, posvet je vsekakor vreden tistih nekaj dni in nekaj deset tisoč tolarjev kotizacije, za katere lahko vsakdo dobi nekaj koristnega znanja. Namesto tega pa se bomo v drugih priložnostih navduševali nad sporočili tujih predavateljev, ki pogosto ne povedo nič drugače in nič novega, kar ne bi bilo povedano tudi na srečanju DSI.
