Danska bo Windows in Office zamenjala z Linuxom in LibreOfficeom
Danska vlada sledi zgledu Københavna in Aarhusa, saj je napovedala odmik od Microsoftove programske opreme in storitev v oblaku proti odprtokodnim rešitvam. Razlog ni cena, temveč digitalna suverenost.
Evropa se čedalje bolj zaveda, da odvisnost od tujih multinacionalk predstavlja tveganje. Z njim se izpostavljajo tako njihovim poslovnim interesom kot nemilosti ZDA kot države porekla. Evropski voditelji zato iščejo načine, kako povečati evropsko neodvisnost, kamor sodi tudi uporabe evropske programske opreme.
Strahovi niso le teoretični. Spomnimo se, da je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v nepojasnjenem incidentu izgubilo dostop do elektronske pošte, ki jo v oblaku zagotavlja Microsoft. Slednji trdi, da ni blokiral generalnega tožilca Karima Khana, a ta je bil brez dostopa. Incident je sovpadel z izrekom sankcij ZDA proti vodstvu ICC.
Zato ni presenetljivo, da Danska želi usodo zgrabiti v svoje roke. Država je na trnjih tudi zaradi izjav ameriškega predsednika, da bo Grenlandija, ki je dansko avtonomno ozemlje, pristala pod ameriško oblastjo. Nova strategija, ki jo je najavilo ministrstvo za digitalizacijo, predvideva začetek migracije z Microsoftovega Officea na LibreOffice že prihodnji mesec. Do konca leta naj bi bil prehod s pisarniškega paketa zaključen.
Prehod z Windows in Azura na Linux in NextCloud bo težji zalogaj, ki bo terjal več časa, a ne nemogoč, meni ministrstvo. Številni strokovnjaki so sicer precej skeptični do tega, saj naj bi bila Danska kot zelo digitalizirana država močno odvisna od Microsofta. Ob tem ne moremo mimo nemške zgodbe, ko so več kot deset let migrirali z Windows na Linux, da so ugotovili, da po zapravljenih milijardah ponovno potrebujejo Windows.
