Ogrodje – kjer tehnologija dobi svoj glas

Začenjamo novo rubriko, ki jo bomo pripravljali skupaj z ustvarjalci podkasta Ogrodja, youtube.com/@ogrodje.

Ogrodje je platforma, namenjena povezovanju tehnoloških strokovnjakov in navdušencev, sestavljena iz medija, skupnosti ter zbirke zgodb iz prakse. Temelji na filozofiji, da je dolžnost vsakega resnega strokovnjaka, da v nekem trenutku v življenju in karieri svoje izkušnje ter zgodbe deli s skupnostjo. Ustvarjalci verjamejo, da so močne skupnosti ključ do uspešnih projektov in podjetij.

Ogrodje se je začelo razvijati kot neodvisen podkast poleti 2022, kot sproščen in poglobljen tehnološki pogovor – razvijalci za razvijalce. Njegov slog je neposreden, brez scenarija in osredotočen na resnične izkušnje iz prakse. Sčasoma se je kakovost vsebine in produkcije izboljšala, hkrati pa je rasla tudi poslušanost – Ogrodje je postalo eden najbolj poslušanih tehnoloških podkastov v Sloveniji.

Vsebina je razdeljena na štiri sklope: tehnični (hardcore engineering), poslovno-organizacijski (softcore engineering), zagon (za začetnike) in borderless (angleški). Ekipo sestavljajo izkušeni strokovnjaki, ki poleg svojega dela aktivno sodelujejo tudi v širši tehnološki skupnosti.

MooHero: Od zvezka do pet tisoč krav

Pot IoT startupa in Urban Rotnik

Gost v tokratni epizodi je bil Urban Rotnik, pogovor pa je tekel o njegovem podjetju MooHero. Hitro je postalo jasno, da to ne bo pogovor o še enem startupu, temveč o dolgotrajnem in precej surovem inženirskem procesu, ki poteka nekje med hlevom in strežniško infrastrukturo.

Zgodba MooHero se začne z zelo konkretnim problemom: kako kmet pravočasno zazna ključne dogodke v življenju krave – predvsem gonitev in tudi spremembe v zdravju. Gre za nalogo, ki je danes na številnih kmetijah še vedno ročna, pogosto zapisana v zvezkih in koledarjih. Ekipa je sprva razmišljala o aplikaciji, a je hitro ugotovila, da je pravi problem drugje, v zbiranju podatkov. Ti namreč v resnici ne obstajajo, če jih mora nekdo ročno vnašati. Rešitev je bila očitna in radikalna: podatke je treba zajemati samodejno.

Prvi poskusi so bili daleč od izdelka, prej skupek improviziranih razvojnih plošč, radijskih modulov in računalnika v vrečki pred hlevom. A ta prva faza je bila ključna, saj je ekipa dokazala, da lahko iz merilnika pospeška – enega samega tipala – razbere vedenje živali: hojo, žvečenje, nemir. Iz tega lahko nato prepozna tudi kompleksnejše vzorce. Ko so leta 2021 prodali prvo rešitev, niso imeli niti aplikacije, ampak le nadzorno ploščo (dashboard), nekaj skript in veliko ročnega dela. Kljub temu je stranka z rešitvijo pridobila vrednost – informacijo, ki je vplivala na odločitve. To je bila ena izmed prvih pomembnih lekcij: uporabnost premaga popolnost.

Tehnologija, ki mora preživeti realnost

Osnovni element MooHero je ovratnica, ki vsebuje merilnik pospeška (glavni vir podatkov), mikrokontroler, nizkoenergijski radijski modul in baterijo (1.500 mAh). Vse to deluje ob izjemno majhni porabi (tok v povprečju znaša le 15–20 μA), kar pomeni, da naprava brez menjave baterije zdrži približno 7–8 let, kar je impresivno celo v svetu naprav IoT.

Podatki se zbirajo lokalno do enega tedna, nato pa se periodično pošiljajo prek omrežja LoRaWAN. Zanimivo je, da so do tega prišli šele po nekaj letih razvoja lastnih rešitev, saj so najprej imeli svoje protokole, prehode in celo lastno infrastrukturo. Prelomni trenutek je bil, ko so ugotovili, da ne moreš zgraditi vsega sam (še posebej ne brez množice inženirjev), zato so prešli na LoRaWAN. In pri tem usvojili pomembno lekcijo: standardi niso kompromis, ampak pospešek.

Danes je po svetu z njihovimi tipali opremljenih 4.000–4.500 krav. Največ jih je v Sloveniji, pilotni projekti potekajo v Italiji in Avstriji, načrtujejo tudi širitev na Balkan. Njihova rast ni temeljila na marketingu, temveč na odzivih s terena in na izboljšavah: slab signal – sprememba frekvence, težava z baterijo – optimizacija porabe, vlaga – zalivanje elektronike, mehanske poškodbe – brizgana ohišja.

Zgodba MooHero ni zgodba o »pametni ovratnici«, temveč o tem, kako zahtevno je prenesti tehnologijo iz laboratorija v resnični svet – še posebej, če je ta svet poln blata, vlage in nepredvidljivosti. Njihova zgodba razkriva, da inovacija ni le ideja ali koda, temveč vztrajnost. (Včasih je bil največji napredek že to, da je naprava »preživela« eno leto. Na kravi.) In potrjuje, da lahko tehnologija globalnega pomena nastane tudi tam, kjer je signal slab, a problem zelo jasen.

Kaj bi na svoji poti naredili drugače? Celotni zgodbi MooHero in klepetu z Urbanom lahko prisluhnete na vaši najljubši podkast platformi in Youtubu – youtube.com/@ogrodje.