Umetna inteligenca napoveduje naravne katastrofe, ki jih človek ne more
Zemeljski in snežni plazovi vsako leto zahtevajo tisoče življenj in povzročijo za milijarde evrov škode, kar bo v prihodnje preprečevala umetna inteligenca.
Znanstveniki z uporabo strojnega učenja analizirajo ogromne količine radarskih satelitskih posnetkov, ki razkrivajo milimetrske premike tal, nevidne s prostim očesom. Ti subtilni premiki, ki se lahko pojavijo dneve ali celo leta pred dejanskim zrušenjem, delujejo kot zgodnji opozorilni sistem za geologe. Primer nepalske vasi Kimtang nazorno prikazuje moč te tehnologije. Umetna inteligenca je pod vasjo identificirala obsežno nestabilno območje, označeno z rdečo barvo, medtem ko so razpoke v hišah in nagnjena drevesa le potrdile nevarnost, ki jo je zaznal algoritem. Podobne raziskave potekajo tudi v Veliki Britaniji, kjer so z umetno inteligenco pregledali 300.000 pobočij in odkrili 3000 aktivno premikajočih se točk, ki bi lahko v prihodnosti ogrozile cestno in železniško infrastrukturo. Analiza, ki bi ljudem vzela mesece ali leta, je bila s pomočjo strojnega učenja opravljena v nekaj urah.
Poleg napovedovanja plazov se umetna inteligenca uporablja tudi za hitro mapiranje posledic po nesrečah, kot se je zgodilo ob lanskih plazovih na Sumatri, kjer so algoritmi v enem zamahu popisali 4000 prizadetih lokacij. V Alpah raziskovalci preizkušajo sisteme, ki prek javnih spletnih kamer samodejno zaznavajo snežne plazove, v Kolumbiji pa umetna inteligenca pomaga celo pri določanju varnih območij za gradnjo hiš tam, kjer je bila ta prej prepovedana. Čeprav tehnologija še ni popolna in občasno sproži lažne alarme, postaja nepogrešljivo orodje, ki spreminja naše razumevanje gora. Te niso več nepremični simboli trdnosti, temveč pokrajine v nenehnem, počasnem gibanju.
