Zasuk v novo smer

Dokaze, da so v računalništvu pred nami drugačni časi, razmeroma zlahka najdemo v trenutnem vedenju največjih ponudnikov izdelkov in storitev. Denimo v precej obsežni spremembi strategije Microsofta, ki je še nedavno vodil in usmerjal področje osebnih računalnikov, zdaj pa se želi spremeniti v ponudnika storitev v oblaku in izdelkov s področja mobilnosti. Čeprav se zdi, da se je v to smer podal že pred časom, je prave poteze potegnil in nakazal šele v zadnjem obdobju, še več pa jih lahko pričakujemo letos. Toda ali je za zasuk v novo smer že prepozno?

Prelomni trenutek za Microsoft se je zgodil nekako oktobra, ko je Steve Ballmer tako javnosti kot lastni armadi uslužbencev oznanil, da bodo odslej podjetje za naprave in storitve (devices and services). To je korenito drugačen pogled kot še pred slabim letom ali dvema, ko se je Microsoft sam imel predvsem za izdelovalca programske opreme.

Toda v presenetljivo kratkem času so se razmere spremenile in spletne storitve ter mobilne naprave, pogosto pravzaprav kar z roko v roki, vse bolj spreminjajo celotno ponudbo računalniških izdelkov in storitev na trgu. To pa je zahtevalo takojšnjo spremembo v strategiji, zaradi katere je vodstvu korporacije skoraj zmanjkalo manevrskega prostora.

Najnazornejši zgled spremembe v Microsoftovi strategiji je moč opaziti ob nedavnem začetku prodaje pisarniškega paketa Office. Kdor je pozorno prebiral uradna sporočila družbe, je lahko opazil, da so močno potisnili v ospredje Office 365, »oblačno« različico programov, ki jih je moč najeti in uporabljati v različnih oblikah, tudi kot spletno storitev. »Običajni« Office 2013 so kar nekako skrili, postavili v ozadje, češ »če že želite, imamo tudi to«.

Na videz majhna podrobnost, ki pa v Microsoftovemu jeziku pomeni velik zasuk. Če je verjeti poročilu priznane publikacije Directions on Microsoft, je to šele prvi korak, sledile pa mu bodo druge podobne napovedi leta 2013. Pričakujemo lahko, denimo, nove storitve v oblaku s področja poslovne inteligence in selitev v oblak še nekaterih infrastrukturnih in poslovnih izdelkov.

Drugo področje, ki je za Microsoft še bolj nenavadno, so že prej omenjene naprave. Začelo se je s predstavitvijo tablice Surface, ki je požela kar nekaj dobrih ocen strokovne javnosti. V kratkem se bo zgodba nadaljevala s predstavitvijo različice Surface Pro, ki bo poganjala »navadno« različico okolja Windows 8 (torej ne RT) in bo predvidoma dražja, a zaradi združljivosti nazaj precej bolj zanimiva za poslovne uporabnike.

»Dejstvo je, da platforme Windows 8 RT javnost, zlasti potrošniki, še ni posvojila. Ne gre torej za ljubezen na prvi pogled. Čas bo pokazal, ali se to lahko spremeni.

Še bolj pomenljiva pa je Microsoftova napoved, da se ponudba strojne opreme ne bo zaustavila pri tablicah Surface. Za to izjavo se lahko skriva marsikaj, toda dobro poučeni menijo, da je že v pripravi mobilni telefon z imenom Microsoft (najbrž v sodelovanju z družbo Nokia), pa tablica, ki bo hibrid z igralno konzolo Xbox, morda pa še kakšno presenečenje, o katerem ta hip še ne slutimo.

Tu je Microsoft spet zasukal strategijo in začel posnemati tisto, kar že lep čas počne Apple in v zadnjem času vse bolj tudi Google: za utrditev tržne znamke ponujajo celoten »paket« (strojno in programsko opremo), podpisan s svojim imenom.

Tako vsaj pravi teorija. V praksi se je začetni poizkus Microsofta izkazal za rahlo polomijo. S prihodom tablic Surface resda niso napovedovali in obljubljali revolucije, toda prodajni rezultati po prvem četrtletju so kljub vsemu najbrž pod tistim, kar je pričakoval Microsoft. Podjetje skrbno molči o prodajnih številkah, zato se lahko zanašamo le na podatke analitskih družb. IDC je tako objavil oceno, da je Microsoft doslej poslal v prodajo le okoli 900.000 tablic. Za primerjavo, Apple je v enakem obdobju poslal v prodajo 22,9 milijona enot, Samsung pa kot drugi največji 7,9 milijona enot.

Še bolj zaskrbljujoča je ocena, da je v resnici prodano le okoli 55 do 60 % omenjenih primerkov (vir: Cnet), kar pomeni, da se zaloge kopičijo, čeprav Surface na nekaterih trgih (denimo pri nas) sploh še ni na voljo. Zagotovo pa od nikoder ne slišimo novic, da bi zaloge pošle, kot se je praviloma dogajalo pri prodaji konkurenčnih izdelkov v prvih kvartalih.

Dejstvo je, da platforme Windows 8 RT javnost, zlasti potrošniki, še ni posvojila. Morda je še prezgodaj trditi, da gre za polom, toda v preteklosti je tak razvoj dogodkov drugod običajno nakazoval končni poraz. Prodajne številke so neusmiljen sprotni dokaz uspešnosti. Ne gre torej za ljubezen na prvi pogled. Čas bo pokazal, ali se to lahko spremeni.

Mlačen sprejem tablic Surface utegne vplivati še na eno spremembo strategije. Microsoft utegne leta 2013 ubrati vzporeden, nekateri bi rekli rezervni scenarij, po katerem naj bi svoje programe izdatneje porinili na drugih mobilnih platformah. Že nekaj časa pa se govori, da bo paradni izdelek, Microsoft Office, kmalu na voljo tudi na tablicah iPad. Morda ne samo tam in morda ne samo Office. To bi bil smiseln korak. Odlašanje lahko tu škoduje podjetju.

Priznali ali ne, Microsoft zdaj igra v obrambi. Res pa je, da imajo v svojem portfelju še naprej mikavne izdelke, ki utegnejo v nekoliko drugačni pojavni obliki vnovič uspeti. Ključni dejavnik bo tu zagotovo tudi cena, a Microsoft ne bo mogel več obdržati sedanje politike. To pa pomeni manjši zaslužek ob iskanju večjega trga. Kot že tolikokrat v zgodovini je izbira znana: prilagoditev ali izumrtje.