Zajčje luknje

Družbena omrežja hitro sklepajo, kaj nam je všeč, a so pri tem površna in nerealistično pretiravajo. Razumejo zgolj enostavno logiko: če je malo dobro, bo veliko boljše. Veliko enakega ali vsaj podobnega. Brskanji po njih nas hitro zapelje v zajčje luknje, ki se jih včasih sploh ne zavemo.

Raziskava Pew Research Centra je pokazala, da v ZDA največ ljudi dobi novice z digitalnih naprav, najmanj pa iz tiskanih medijev. Za več kot polovico so digitalne naprave prevladujoči način, skoraj 90 odstotkov pa to počne redno ali pogosto. Med mladimi generacije Z (18–24 let) je usmerjenost k digitalnim napravam še izrazitejša, najpogostejši vir novic pa so kar družbena omrežja: Tiktok, Instagram, Youtube, Facebook, približno v tem zaporedju. Pri nas so trendi zelo verjetno podobni.

Kakšne posledice ima uporaba teh virov, sem ponovno pomislil, ko sem kot Alica lezel že iz tretje zajčje luknje, torej poskušal Youtubov algoritem prepričati, naj mi vendarle predlaga še kaj drugega. Nekatere zajčje luknje so seveda povsem neškodljive, lahko so celo koristne, če se želimo zares poglobiti v katero od tem. V takšno sta vodila dva posnetka na kanalu Mentour Pilot, ki ga ustvarja švedski pilot Petter Hörnfeldt in obravnava različne teme iz letalstva, od nesreč do tehnike letenja. Youtube se je odločil, da bom pilot, in temu primerna je bila moja časovnica. Dasiravno pilot ne bom, s tem načelno ni nič narobe, tako da sem z veseljem sprejel priporočila za sorodne kanale, kjer sem se naučil res veliko o letalih.

Zajčje luknje pa imajo lahko tudi resnejše posledice, če obravnavajo bolj družbene teme, da ne omenjam političnih. Ko me je zanimalo več o kolesarjenju v Københavnu, sem pristal na kanalu Not Just Bikes, od koder me je pot vodila do še nekaj podobnih kanalov (Adam Something, Urbanist Agenda itd.). Čeprav je njihova premisa obče koristna – avtomobili v mestih so problem –, je zavzemanje za spremembo prometnega režima v mestih po definiciji politično stališče. S tem ni nič narobe, a se je treba tega zavedati.

Poskusite na Tiktoku pogledati nekaj posnetkov o Alexandrii Ocasio-Cortez ali pa Robertu F. Keneddyju ml. in se čudite, v kako zelo drugačno izkušnjo vas bo algoritem odpeljal!

V nekaj dneh so bili edini problem na mojem Youtubu avtomobili v mestih. Izriniti jih je treba iz mest, hitrost omejiti na 30 kilometrov na uro, ukiniti parkirišča na ulicah, ozeleniti ceste itd. Načelno se s temi idejami strinjam, predvsem pa sem izvedel veliko novega o načrtovanju mest in razlikah med Evropo in ZDA. A prešinilo me je nekaj drugega. Vsi ljudje se z idejo, da so avtomobili velik problem v mestih, ne strinjajo, Youtube pa mi ni pokazal niti enega nasprotnega (ali vsaj nevtralnega) posnetka. V očeh algoritma sem postal fanatični borec proti avtomobilom. Četudi bi to bil in bi želel oznanjati tak evangelij, bi si želel vsaj slišati argumente drugače mislečih ali pa vsaj njihova izhodišča, potrebe, želje. Težko se je namreč pogovarjati, kaj šele koga pregovoriti, če sploh ne poznamo stališč.

Poglejmo še zadnjo zajčjo luknjo, ki se dotika aktualnih novic. Moj Youtube me preprečuje, da bo jutri konec sveta, vsaj kar se tiče finančnih trgov, vsi kazalci pa kažejo na ponovitev črnega četrtka iz leta 1929. Izkušeni uporabniki Googla – ko še ni bilo Geminija in ostalih pomočnikov umetne inteligence – vedo, da pri iskanju pogosto pomaga, če mu poleg vprašanja ponudimo del odgovora. Na družbenih omrežjih pa tega ni dobro početi, sploh če vprašanje nima enostavnega faktičnega odgovora.

In tako sem, kako nespametno, Youtube vprašal, ali so trenutne cene na ameriških borzah kaj podobne tednom pred zlomom leta 1929. Zadostoval je en (!) tak videoposnetek, da odtlej vsak dan videvam posnetke o vzporednicah z vsemi zlomi doslej. Bodimo zelo jasni: posnetki, ki mi jih ponuja Youtube, so različne aktualne – stare dan ali dva – napovedi in analize, oblikovane v profesionalnem in novičarskem formatu, ki imajo vedno enako premiso in zaključek: tik pred zlomom trga smo, zgodil se bo jutri. Katerikoli jutri je pač že to, vedno bo jutri! Nobenih različnih mnenj (in teh je na borzi toliko kot analitikov), nikoli drugačnih zaključkov. Seveda bo nekoč na trgu korekcija, morda zelo kmalu, a ne zato, ker bi tile youtuberji to virtuozno ugotovili, temveč, ker je tudi pokvarjena ura dvakrat na dan točna.

Podobno se zgodi z vsako temo, ki jo želimo podrobneje spoznati na družbenih omrežjih, bodisi gre za kakšno časovno nepokvarljivo temo (kako deluje letalo) ali aktualne novice (stanje gospodarstva). Poskusite na Tiktoku pogledati nekaj posnetkov o Alexandrii Ocasio-Cortez ali pa Robertu F. Keneddyju ml. in se čudite, v kako zelo drugačno izkušnjo vas bo algoritem odpeljal!

Tako kot Youtube ni primeren za poslušanje glasbe, ker se hitro zacikla v znano, družbena omrežja niso primerna za spremljanje novic. Njihovi algoritmi nas želijo na strani obdržati čim dlje, to pa znajo le z neskončno reprodukcijo podobnega – ker to deluje! Četudi bi na družbenih omrežjih želeli spremljati klasične medije, bodo algoritmi prepoznali, katere njihove zgodbe nas najbolj pritegnejo. Proces je resda na družbenih medijih najbolj izrazit, a se počasi plazi tudi med zadetke na iskalnikih. Ugibamo lahko, v katero smel bo šla ponudba vsebin, ki nam jo bo stregla umetna inteligenca.