Za posebneže
Prenosniki so vedno manjši, vedno tanjši, vedno bolj prenosni. Pa so res? Večinoma da, še vedno pa so tudi velikani, ki so namenjeni prav posebni vrsti uporabnikov. 17-palčniki.
Kaj smo ugotovili?
Bistvo velikega prenosnika je, da je, hm, velik. Če se ustavimo pri tem, lahko izbiramo med zelo dobrimi modeli že v cenovnem rangu okoli 800 evrov. Če potrebujemo kaj več, morda celo grafično postajo z grafiko Quadro, so cene lahko tudi nekajkrat višje.
Ko smo pred leti prvič preizkusili prenosnik z zaslonom diagonale 17 palcev, smo bili, priznamo, v šoku. Zapisali smo, da bi za tak prenosnik prav prišla vgrajena kolesa, da bi ga laže prenašali, pardon, prevažali naokoli.
In to v resnici velja še danes, če bi tak prenosnik res veliko prenašali naokoli. Pa ga v resnici ne. Uporabniki, ki take prenosnike že imajo (in nam sledijo na Twitterju), pravijo, da so to bolj ali manj stacionarne delovne postaje, ki so večinoma nepremične, na mizi. Le tu in tam delovno mizo v službi zamenjajo za delovno mizo doma, vmesno prenašanje pa zajema bolj ali manj le prevažanje z avtomobilom med službo in domom. V tem primeru je 17-palčni prenosnik zelo dobra naložba. Namesto da bi (podjetje?) uslužbencu kupilo dva namizna računalnika in se ju trudilo nekako sinhronizirati, mu kupi en velik prenosnik. Namesto da mu kupi en »običajen« ali celo »majhen« prenosnik in priklopno postajo z velikim monitorjem (ali dvema), mu kupi velik prenosnik.
Kajti 17-palcev zaslonske površine v resnici zadostuje za veliko večino opravil, pa četudi smo dandanes razvajeni s poceni 24-palčnimi monitorji. Za nekaj več denarja je mogoče na tako površino zložiti tudi že kar pošteno količino slikovnih pik (FullHD – 1920 × 1080 pik), ki jih morda potrebujemo pri grafični obdelavi ali CADu. Da, ker je tak prenosnik dovolj velik, si lahko omislimo celo model z vgrajeno profesionalno CAD grafiko nVidia Quadro in si s tem kupimo pravico do poimenovanja »grafična delovna postaja« oz. workstation. In seveda lahko izbiramo tudi med procesorji i5 in i7, ki bodo zadostovali za prav vse, kar nam pride na pamet.
V resnici je nenavadno le to, da v tako velike naprave izdelovalcem nikakor ne uspe vgraditi dovolj velikih akumulatorjev, da bi lahko s prenosnikom delali kar polnih 8 ur, kolikor danes zmorejo tablice, ki so veliko manjše. Da, velik zaslon in zmogljiv procesor gotovo trošita veliko energije, nedvomno pa gre razlog za varčevanje z akumulatorji iskati bolj v tem, da izdelovalci 17-palčnike definirajo za bolj ali manj namizne prenosnike, kjer je električni kabel vedno pri roki. Zakaj bi torej prenosnik obtežili še z dodatnim kilogramom litija, če tega večina uporabnikov ne potrebuje. Ne nazadnje si lahko kupimo dodaten akumulator, ki naredi točno to. Z njim bo velik 17-palčnik neodvisen od elektrike prav toliko kot mini tablica ali pa še bolj. Hej, že leta 2009 so bili na voljo dodatni akumulatorji, ki so prenosnike poganjali več kot 24 ur. Res pa je, da danes niso več naprodaj, še posebej ne za 17-palčne modele. Očitno uporabniki vendarle ne delamo polnih 24 ur …
