Vladimir Djurdjič: Zabavna elektronika - meja, ki izginja
Računalniška tehnologija se vsak dan bolj seli v izdelke zabavne elektronike, dogodki zadnjih mesecev pa nakazujejo, da se zaradi tega na to področje podajajo tudi velika, tradicionalno predvsem računalniška podjetja. Obeta se nam boj za tržne deleže, kakršnega še nismo videli, vse pa je seveda v korist končnemu uporabniku, saj bo izbira še večja kot doslej.
Težko je trditi, da je združevanje računalniških tehnologij v izdelke zabavne elektronike nekaj novega. Sam proces traja že več kot dve desetletji, večina današnjih izdelkov zabavne elektronike pa tako ali drugače temelji na računalniških elementih, kot so procesorji in programi, ki delujejo na njih. Toda računalništvo in zabavna elektronika sta bila še do nedavna dokaj ločena svetova. Vsakega je obvladovala zaključena skupina izdelovalcev in le redki so se podajali na obe področji. Učinkovito združevanje obeh svetov je bilo pogosto domena manjših podjetij, ki so iskala svojo tržno nišo, ali pa velikanov, kadar so potrebovali dokaz o svoji tehnološki premoči, zlasti v smislu krepitve tržnega ugleda.
Danes je videti, da se meja med zabavno elektroniko in računalniško tehnologijo dokončno briše. Najboljši dokaz za to pa niso izdelki, temveč odnos izdelovalcev do tega področja. Ko se podjetja, kot so Hewlett-Packard, Dell in Gateway, odločijo, da bodo pod svojo tržno znamko prodajala televizorje in večpredstavne sisteme za hišni kino, je jasno, da je prišel čas, ko se bodo na trgu spopadli velikani, ki so doslej le redko tekmovali med seboj. Govorimo seveda zlasti o japonskih in nekaterih drugih azijskih družbah, ki zamišljeno opazujejo, kako se število tekmecev dramatično povečuje.
Razlog za krepitev ponudbe v zabavni elektroniki je za nekdanja "računalniška" podjetja pravzaprav preprost. V večini danes najbolj priljubljenih izdelkov, kot so televizorji LCD, digitalni fotoaparati, digitalni predvajalniki glasbe in mobilni telefoni, je temelj pravzaprav skoraj povsem računalniška zasnova. Dodati je treba le nekaj elementov in že spremenimo računalniški izdelek v izdelek za digitalno zabavo. Najlepši zgled za to so televizorji LCD, ki niso nič drugega kakor monitorji, opremljeni s tv sprejemnikom in zvočniki. Stroški, povezani s tem, so minimalni, ponudniki pa tako dobijo nove tržne priložnosti, ki pridejo še kako prav v časih, ko prodaja računalniških izdelkov le počasi okreva.
Toda računalniška podjetja se ne nameravajo ustaviti zgolj pri izdelkih, saj načrtujejo nove vire prihodkov zlasti v storitvah, kot je na primer prodaja glasbe v digitalnih zapisih. Na tem področju pa imajo domnevno več izkušenj in znanja kakor tradicionalni ponudniki zabavne elektronike. Prav neverjetno je, koliko podjetij načrtuje prodajo digitalne glasbe prek lastnih servisov. Očitno so zavohali poslovni model, ki ima svetlo prihodnost, zato hitijo, kar se da. Apple, ki je prvi na račun tega skoval dobiček, pa si zadovoljno mane roke. Sploh pa velja, da imajo izdelovalci računalniške opreme pri predvajalnikih kar lepo prednost v primerjavi z "elektroniki". To gre marsikomu, na primer Sonyju, pošteno v nos.
Nekaj podobnega se dogaja tudi pri digitalnih fotoaparatih, le da je tu tradicionalnim izdelovalcem fotoaparatov za zdaj uspelo obdržati znatno prednost. Canon, Nikon, Olympus, Kodak in Fujifilm še vedno držijo taktirko v svojih rokah, čeprav se Sony, HP, Samsung in drugi že kar krepko približujejo. Predvsem pa so poglavitni "krivci" za to, da se cene na celotnem področju hitro znižujejo. Prav zanimivo bo videti, ali bodo tudi tu storitve igrale odločilno vlogo. Digitalna narava fotoaparatov še zdaleč ne pomeni, da uporabniki fotografije hranijo zgolj v digitalnih zapisih. Ali bodo velikani na svojih spletnih dverih ponujali tudi tiskanje digitalnih fotografij? Morda, toda še raje vam bodo prodali tiskalnik. HP in Canon že vesta, kako se temu streže.
Med vsemi vrstami izdelkov pa izstopa eden, ki bo še naprej v središču dogajanja in potencialno tudi strategij velikih izdelovalcev - mobilni telefoni. Mobilni telefoni sicer lahko sodijo tudi v skupino izdelkov zabavne elektronike, vendar si zaradi svoje specifičnosti morda zaslužijo posebno obravnavo. Če ne zaradi drugega, pa zato, ker tu ne prevladujejo ne izdelovalci računalniških izdelkov, ne izdelovalci drugih izdelkov zabavne elektronike, temveč ponudniki telekomunikacijskih izdelkov in storitev. Za razliko od drugih področij zabavne elektronike pa je prodor novih ponudnikov na to področje sila težaven. Lep dokaz za to je Microsoft, ki si že nekaj časa prizadeva uspeti, a mu za zdaj sploh ne gre od rok. Tudi Sony se je moral povezati s švedskim Ericssonom, da se je vložek spremenil v uspeh. Res pa je, da se drugi niso kar vdali. Samsung, denimo, samozavestno zatrjuje, da želi v nekaj letih postati vodilni na tem področju.
Pričakovati je mogoče, da bodo mobilni telefoni v prihodnje še bolj strateški izdelki kot doslej. Zlasti zato, ker poleg osnovnih funkcionalnosti, se pravi mobilne telefonije, ponujajo vse več drugih lastnosti, kot so digitalni rokovnik in vse bolj tudi priložnostni digitalni fotoaparat. Pametni telefoni, kot pravimo priljubljeno nekoliko bolj zmogljivim napravam, so že resno načeli trg klasičnih ročnih računalnikov in pričakovati je, da se bosta ti kategoriji v nekaj letih zlili v eno napravo. Dejstvo je, da ob današnjih komunikacijskih možnostih obstoj ročnega računalnika brez komunikacij skoraj ni več zanimiv.
Še bolj vroče pa je v zadnjem času na področju fotografskih možnosti telefonov. Te naprave se na velikih trgih prodajajo kakor vroče žemljice, analitiki pa napovedujejo še naprej strmo rast. Z 19 milijonov naprav lani naj bi do leta 2007 ta zvrst segla že do številke 298 milijonov kosov, če verjamemo družbi IDC. Kaj to pomeni, si najlaže predstavljamo, če vemo, da bodo letos po vsem svetu prodali skupno 492 milijonov telefonov, prodaja pa se ne povečuje tako hitro. V treh letih naj bi torej fototelefoni zavzeli že skoraj polovico trga.
To pa so številke, ob katerih se prav vsakomur zasvetijo oči. Zlasti zato, ker govorimo o izdelkih zgornjega cenovnega razreda med mobilnimi telefoni, kjer je dobiček na enoto največji. V prihodnje bodo tu še naprej v prednosti Nokia, Sony Ericsson in Motorola, toda vprašanje je, kaj bodo storili drugi. Ker ne govorimo zgolj o telefonskih funkcijah, bo novi rod naprav priložnost tudi za vse druge, zlasti računalniške izdelovalce. Še posebej, ker je tudi tu mogoče pričakovati zanimive dopolnilne storitve, dosegljive prek brezžičnih povezav. Vsekakor pa bomo priča boju, ki bo s stališča funkcionalnosti današnje mobilne telefone spremenil v prave pravcate mobilne informacijske centre, in tega se že veselimo.
Videti je, da se meja med zabavno elektroniko in računalniško tehnologijo dokončno briše. Najboljši dokaz za to pa niso izdelki, temveč odnos izdelovalcev do tega področja.
Med vsemi vrstami izdelkov izstopa eden, ki bo še naprej v središču dogajanja in potencialno tudi strategij velikih izdelovalcev - mobilni telefoni.
