Vladimir Djurdjič: Čas za telefonijo IP
Previdnost je mati modrosti. To še posebej velja pri načrtih za uvedbo novih tehnologij, zlasti projektih z velikim številom ničel v ceni. Eno takih področij je nedvomno internetna telefonija, ki pa po nekaj letih mladostniških težav postaja zrela in uporabna tehnologija. Uporaba se naglo širi, hkrati pa se začenja boj med novo in staro tehnologijo, zlasti pa novimi in starimi ponudniki storitev.
Tako kot pri domala vseh novih tehnologijah je internetna telefonija (telefonija IP, VoIP) doživela pred leti hiter vzpon (ali pa vsaj veliko pozornost javnosti), temu pa je sledilo neizbežno obdobje streznitve. Konceptualno je bilo vse slišati fantastično, zapletati pa se je začelo v podrobnostih, ki pa niso bile tako nepomembne. Predvsem so bili stroški zamenjave starih telefonskih sistemov in uvedbe novih izrazito visoki, časi povrnitve vložka (ROI) pa nerealno dolgi.
Danes se zdi, da je večina teh težav za nami. Standardi so večinoma zaokroženi in že vsebovani v izdelkih, hkrati pa se je tudi sama internetna infrastruktura razvila in pridobila nove zmogljivosti, ki bolj ali manj brez težav lahko prenesejo tako pomembno (in s stališča prepustnosti požrešno) tehnologijo, kot je VoIP. Alternativ in ponudnikov je dovolj, da lahko računamo na sprejemljive, vendar še vedno še zdaleč ne nizke cene.
Potencialni uporabniki so seveda skrbno spremljali razvoj dogodkov. Pri tem so pomembne predvsem izkušnje tistih, ki so se prvi podali na to področje. Te kažejo, da je treba tudi danes temeljito razmisliti, kdaj in kako se lotiti projekta uvedbe telefonije IP in skrbno preučiti vsi vidike, ki lahko vplivajo na končni izid oziroma uspešnost projekta. Kajti uspeh pri uvedbi tehnologije VoIP je še daleč od tega, da bi bil samoumeven.
Že takoj na začetku je treba povedati, da se skoraj nihče ne loti projekta VoIP "na horuk", temveč gre večinoma za postavitve, ki so narejene v korakih. Tako kupci kot analitiki priporočajo, da se izbere pot, ki vsaj v prehodnem obdobju podpira tako klasično kot internetno telefonijo. Marsikateri izdelovalci telefonskih central namreč omogočajo dograditev sistemov, ki zdajšnjim izdelkom dodajajo zmožnost opravljanja povezav prek omrežja IP. Le redki se odločajo, da stare sisteme v celoti nadomestijo z izdelki, ki podpirajo le telefonijo IP. Večinoma gre za kupce, ki bi se tako ali tako odločili za zamenjavo, saj uporabljajo zastarelo tehnologijo.
Zelo pogosto se dogaja, da zahteve za telefonijo IP podcenjujemo. "Saj gre vendarle le še za en tip podatkovnega prenosa, ki ga lahko preprosto speljemo prek obstoječih povezav", je mogoče pogosto slišati. Napaka. Zavedati se moramo, da se telefonija IP od drugih paketov razlikuje po pomembnem dejavniku - delovati mora v realnem času. To pa pomeni, da moramo vso omrežno infrastrukturo prilagoditi, da zna te podatkovne pakete obravnavati prioritetno, denimo po standardu IEEE 802.1p.
Drugo področje, na katero navadno pozabimo, je nemotenost delovanja. To praviloma pomeni, da moramo dati vsak del omrežne opreme, prek katere bo šel promet VoIP, v sisteme za nepretrgano napajanje, to pa zna biti kar velik strošek. Sploh pa velja dobro razmisliti o nadgraditvi celotne omrežne infrastrukture na nov omrežni standard 802.3af, ki predvideva napajanje terminalske opreme kar prek omrežnega kabla. Tako se izognemo dodatnemu napajalniku in električnim priključkom, ki bi bili potrebni pri vsaki napravi.
Zamenjava ali nadgradnja omrežne opreme pa še zdaleč ni vse. Upoštevati moramo potrebo po novih orodjih za upravljanje, ne smemo pa tudi zanemariti izobraževanja, tako upravljavcev kot končnih uporabnikov. Še eno veliko področje je, ki ga zdaj še malokdo zadostno upravlja. Telefonija IP je tako kakor druge podatkovne storitve podvržena najrazličnejšim omrežnim nevarnostim, od virusov naprej. Za zdaj po svetu še ni bilo nobenega večjega varnostnega vdora v sisteme VoIP, vendar tehnologija naravnost kliče hekerje. Tako kot pri vseh omrežnih storitvah bo torej treba investirati tudi v segment varnosti.
Iz vsega skupaj je razvidno, da so stroški uvedbe telefonije IP lahko zelo visoki. Zato analitiki opozarjajo, da odločitev za VoIP zgolj v luči nižanja stroškov ne more biti osrednji cilj, oziroma ga bo presneto težko doseči. Večinoma se internetna telefonija izplača, če si ogledamo dodatne storitve, ki jih omogoča, od konferenčnih sistemov do integracije z drugimi vrstami sporočanja (elektronska pošta, trenutno sporočanje...), elektronskih zvočnih predalov in tako naprej. Tudi nižji stroški pri mednarodnih klicih niso več tako močan dejavnik odločitve, saj se tudi pri običajni (in mobilni) telefoniji nenehno znižujejo. Uspeh projekta VoIP je zelo odvisen tudi od vrste poslovnih potreb in organiziranosti podjetij. Študije o smiselnosti so zato pred odločitvijo še kako dobrodošle.
Toda ne glede na vse to so statistike jasne. Analitske družbe pravijo, da bo že letos več kot polovica vseh novih telefonskih sistemov podpiralo telefonijo IP, do leta 2007 pa naj bi bil delež internetne telefonije v novo prodani opremi že 97 %. Te številke jasno kažejo, kam se usmerja globalni trg. Po drugi strani pa je to velik pritisk na telefonske družbe, zlasti tiste, ki se temu procesu še niso vsaj začele prilagajati. Da marsikje tega niso pravočasno ugotovili, kažejo tudi številni politični pritiski, da bi internetno telefonijo urejali s posebnimi regulativami. V ZDA je telekomunikacijskim podjetjem celo uspelo z lobiranjem sprejeti zakon, ki posameznim državam omogoča posebne obdavčitve storitev VoIP, to pa je povzročilo cel val protestov.
Tudi v Sloveniji sistemi VoIP niso novost, čeprav lahko število delujočih sistemov za zdaj bržkone preštejemo na roke. Predvsem pa bo pomembno spremljati to, kako se bodo glede te tehnologije ravnali Telekom in drugi sedanji in bodoči telekomunikacijski operaterji. V zadnjih mesecih je na vseh teh koncih moč videti obilo dejavnosti, čeprav še nihče noče govoriti o konkretnih načrtih. Žal se v Sloveniji, kot kaže, ne bomo mogli izogniti politiziranju ob tej temi, ki je pred nekaj meseci vsaj posredno že botrovala zamenjavi na vrhu našega največjega operaterja. Ali je bilo to pametno in kdo ima s tem resnično korist, bo pokazal čas, kot kaže, pa ne bo treba čakati dolgo.
Kljub vsemu je moč napovedati, da se bodo pravi preboji zgodili šele v naslednjih letih. Izdelovalci in uporabniki namreč šele začenjajo ugotavljati, kaj pomeni prehod telefonije na tehnologijo IP. Zagotovo bo to vplivalo tudi na razvoj preostale strojne, zlasti pa programske opreme, predvsem pisarniških in komunikacijskih orodij.
Zelo pogosto se dogaja, da zahteve za telefonijo IP podcenjujemo. Saj gre vendarle le še za en tip podatkovnega prenosa, ki ga lahko preprosto speljemo prek zdajšnjih povezav, je mogoče pogosto slišati. Napaka.
