Video na steroidih

Videokonference so postale eno ključnih orodij sodobnih komunikacij, saj povezujejo posameznike in podjetja po vsem svetu. Njihov pomen že presega rutinske sestanke in močno vpliva na poslovanje podjetij, spreminja celotno izobraževanje, trgovino in zdravstvo.

Tehnologija se nenehno razvija. Včasih je napredek postopen, drugič skokovit. Čeprav se z zvokom in gibljivimi slikami (beri: videom) srečujemo že zelo dolgo, je video v zadnjih dveh letih naredil velike korake – in popolnoma spremenil načine komuniciranja in sodelovanja v poslovnem svetu. Videokonference, ki so nekoč veljale za luksuz, so se med pandemijo koronavirusa izkazale za nepogrešljivo orodje za posameznike, podjetja in organizacije. In se obdržale do danes. Kaj obdržale, ponudniki avdio-videorešitev so jih močno nadgradili. Celo do te mere, da je za nekatere panoge implementacija videokonferenc že ključnega pomena za ohranjanje konkurenčnosti na trgu. Preverili smo, katere tehnologije bodo najbolj vplivale na področje videokonferenc letos in v prihodnjih letih.

Umetna inteligenca sili v ospredje

Ni presenetljivo, da je pod večino inovacij v svetu videokonferenc zadnja leta podpisana umetna inteligenca. Sodobna strojna oprema in programske platforme (v oblaku) uporabljajo umetno inteligenco za omogočanje tekoče in nemotene videokonferenčne izkušnje na več načinov. Algoritmi danes precej posrečeno skrbijo za samodejno kadriranje in iskanje ter izpostavljanje aktualnega govorca. Tehnologije, ki jih poganja umetna inteligenca, lahko sledijo aktivnim udeležencem prek zvoka iz mikrofona ali zaznave gibanja na kameri ter se osredotočijo nanje – jih izpostavijo, nekatere rešitve pa izpostavitev še dodatno poudarijo s funkcijo približevanja govorca. To v praksi deluje tudi pri kompleksnejših videokonferenčnih sistemih z več kamerami, ki so nekoč zahtevali človeškega operaterja za preklapljanje med viri slike.

Tu je še odpravljanje hrupa in šumov v realnem času. Tehnologije za odpravljanje hrupa, ki jih poganja umetna inteligenca, lahko zadušijo nezaželene in moteče zvoke iz okolice, kot je tipkanje po tipkovnici ali klikanje z miško. Dnevi hrupnih sestankov z vrsto motečih dejavnikov so resnično za nami.

Osebno pa se med vsemi videokonferenčnimi tehnologijami najbolj navdušujem nad zadnja leta dodano funkcionalnostjo prepisovanja govora v besedilo, ki jo proizvajalci iz leta v leto pilijo. Sposobnost umetne inteligence, da zagotovi podrobne prepise in povzetke sestankov, je zlata vredna – tako za udeležence sestankov kot tiste, ki so jih zamudili. Pa še nikogar več ni treba zadolžiti za pripravo zapiskov sestankov, sej itd., saj za to poskrbi digitalni pomočnik oziroma programski agent.

Ko smo že pri udeležbi na sestankih. Podjetja, predvsem pa izobraževalne ustanove, ki omogočajo študij na daljavo prek videokonferenc, bodo vesela funkcije, ki sliši na ime analiza vključenosti. Umetna inteligenca lahko s tehnologijo prepoznavanja obrazov prepozna čustvene odzive udeležencev in tako vodstvu podjetja ali pa predavateljem omogoči koristen vpogled v zavzetost zaposlenih/občinstva.

Vzpon razširjene resničnosti (XR)

Tako navidezna resničnost (VR) kot obogatena resničnost (AR) sta tehnologiji, ki spreminjata pravila igre v svetu interakcije človeka z okolico in informacijami. Tehnološko ju uvrščamo pod okrilje/dežnik razširjene resničnosti (XR). Čeprav se tehnologije razširjene resničnosti pogosto povezujejo z igrami in s platformami družabnih omrežij, se tovrstni metaverzum hitro uveljavlja kot eden najprepričljivejših trendov v svetu poslovnih videokonferenc.

Navidezno resničnost je težko opisati z besedami. Možnosti, ki jih ponuja VR, je nemogoče v celoti razumeti, če jih ne izkusimo na lastni koži. V bistvu uporabniki nosimo očala, ki nas popolnoma potopijo v navidezno 360-stopinjsko okolje, kjer pa se počutimo, kot da smo resnično v naslikanem prostoru. Obogatena resničnost je sicer podobna navidezni, a manj futuristična, je pa zato toliko pristnejša. Ob nošenju očal s tehnologijo AR še vedno lahko vidimo svojo neposredno okolico, vendar so pred našimi očmi na njej izrisani digitalni prekrivni elementi. Predstavljajte si, da si nadenete očala in preberete dokument, namesto da bi brskali po omari s starimi mapami in z natisnjenimi pogodbami.

Razširjena resničnost ima seveda velik vpliv na videokonference. Poleg tega, da omogoča neverjetno realistične interakcije iz oči v oči, lahko uporabniki sodelujejo v simuliranem delovnem prostoru, simulacijah usposabljanja od doma ali se udeležujejo dogodkov podjetja iz tujine. Mogoče so tudi kombinacije teh scenarijev – denimo vzdrževalec na terenu prejema pred oči prekrivne informacije in napotke sodelavca, ki sedi v pisarni za računalnikom. Možnosti so dobesedno neskončne.

Prostorsko računalništvo in 'otipljive' interakcije

»Kot bi bili tam, le dotakniti se ne moremo,« se pogosto glasi komentar uporabnikov, ki prvič izkusijo tehnologije razširjene resničnosti. In podobno kot XR je tudi prostorsko računalništvo še en trend v svetu videokonferenc, ki povezuje fizično in digitalno okolje, vendar ni povsem enako. Čeprav omenjena tehnologija še ni dosegla svojega polnega potenciala, se prihodnost videokonferenc s t. i. prostorskim računalništvom hitro uresničuje.

Ključna razlika med XR in prostorskim računalništvom je predvsem v zmožnosti interakcije z digitalnimi predmeti. VR in (v manjši meri) AR imata precej omejene možnosti dotika in te so močno virtualizirane, medtem ko je uporabniška izkušnja v primeru prostorskega računalništva bistveno bolj zaznavna oziroma otipljiva. Pri prostorskem računalništvu lahko komunicirate s holografskimi zasloni sodelavcev v pisarni, vse do tega, da jim 'stisnete' roko. Tako bi lahko med udeleženci posredovali digitalne dokumente in jih podpisali, ko bi bilo treba skleniti posel.

Prihodnost videokonferenc je vsekakor videti kot celovit sistem, ki presega zgolj videoklice.

Integracija z drugo opremo in prostori

Prihodnost videokonferenc je vsekakor videti kot celovit sistem, ki presega zgolj videoklice. Številne napovedi na področju videokonferenc so neposredno povezane z drugimi vrstami strojne in programske opreme. Vse pogosteje bodo v uporabi digitalne table, ki so funkcionalno enake tradicionalnim, vendar se lahko povežejo s platformami za videokonference. To uporabnikom omogoča sodelovanje na daljavo v realnem času.

Integracije segajo tudi na področje koledarjev. Skupni spletni koledarji omogočajo, da so vsi udeleženci sestankov v stiku, zmanjšujejo konflikte pri načrtovanju in zagotavljajo opomnike o prihajajočih dogodkih. Združevanje videokonferenc s programsko opremo za upravljanje projektov pa seveda izboljša učinkovitost in dostopnost.

Videokonferenčne platforme lahko omogočajo tudi izmenjavo digitalnih vsebin (beri: najrazličnejših datotek) in celo funkcijo klepeta oziroma takojšnjega sporočanja, tako da lahko sodelovanje poteka znotraj istega ekosistema še na drugem 'kanalu'.

5G za mobilne videokonference

Mobilna omrežja 5G so drastično zmanjšala zakasnitve in izboljšala kakovost videoklicev. S hitrejšim prenosom podatkov so tudi videokonference postale bolj zanesljive in z manj motnjami tudi v najbolj gosto poseljenih ali priložnostno močno obiskanih okoljih (npr. na koncertu). Napredek mobilnih omrežij je še posebej koristen za zaposlene, ki delajo na daljavo ali na terenu, saj jim omogoča nemoteno povezovanje preko videoposnetka. Omrežja 5G omogočajo tudi višjo kakovost videokonferenc, saj lahko ločljivosti videa dosegajo tudi 4K in celo 8K ob prenosu v realnem času.

Videokonference iz oblaka

Videokonferenčne tehnologije predvsem po zaslugi novih funkcij, ki temeljito izkoriščajo zmogljivosti umetne inteligence, še bolj potrebujejo platforme v oblaku. Čeprav je oblak v primerjavi z drugimi novodobnimi tehnologijami relativno star, ni dvoma, da ga bodo videokonferenčne rešitve uporabljale tudi v prihodnosti. Hitro je jasno, zakaj. Omogoča namreč dostop do storitev po vsem svetu, zato videokonference v oblaku omogočajo vsakomur, da se udeleži sestankov in predstavitev, kjerkoli na svetu se nahaja, če le ima na voljo ustrezno internetno povezavo.

Poleg tega oblak predstavlja idealno digitalno infrastrukturo. Rešitve v oblaku ne zmanjšujejo le potrebe po obsežnih strežnikih in drugi strojni ter programski opremi, z vidika uporabnika in podjetja so praktično neomejene, saj platforma v oblaku lahko gosti sestanke in predstavitve vseh vrst in velikosti – le ustrezno naročnino ali licenco bo treba plačati.

Težnja k čim boljši uporabniški izkušnji

Kot smo lahko pogosto občutili ob začetku pandemije koronavirusa, pri videokonferencah pogosto prihaja do tehničnih napak ali izzivov, zaradi katerih so prekinjeni pomembni sestanki. Zamude zaradi težav udeležencev s prijavo, ki so posledica napake uporabnika ali zastarelih brskalnikov, niso redke. A krivda ni vedno na strani uporabnika. Ker je odvisnost poslovnega sveta od videokonferenc vse večja, je potreba po izboljšanju uporabniških vmesnikov vse očitnejša. Uporabniki zahtevamo brezhibne in zanesljive interakcije s poenostavljenimi postopki prijave. Osebno pričakujem, da bo v prihodnosti pridružitev videokonferenci tako enostavna kot telefonski klic, kar bo odpravilo zaplete, povezane z uporabniškimi vmesniki.

K boljši uporabniški izkušnji utegne veliko prispevati tudi igrifikacija. Nekatere rešitve za videokonference uporabljajo funkcije igrifikacije za povečanje vključenosti, saj uvajajo elemente, kot so virtualna ozadja, filtri in interaktivna orodja. Igrifikacija ponuja priložnosti za povečanje pozornosti na sestankih s kratkimi kvizi, z virtualnimi nagradami in lestvicami najboljših dosežkov.

Telemedicina

Je vse daljše sedenje pred zasloni vseh vrst, oblik in velikosti zdravo za človeka? Nikakor ni, vsekakor pa upraviči večurno ali celo večdnevno potovanje na drugi konec države ali sveta. Poleg tega videokonference omogočajo tudi t. i. telemedicino in so velika spodbuda za dvig kakovosti in dostopnosti zdravstvenega varstva. Ne gre le za posvetovanja z zdravniki na daljavo, temveč za omogočanje smiselnih povezav med izvajalci zdravstvenih storitev in pacienti.

Prav zato ne bo odveč nasvet, naj videokonference vzamemo za svoje in jih ponotranjimo, saj jih bomo vse pogosteje uporabljali.