Več odprtih front digitalne preobrazbe
O tem, da je digitalna preobrazba velik, a nujen zalogaj, je prepričanih vse več podjetij. Ignorirati je ne morejo, zgolj kupiti tudi ne. Na kaj vse morajo torej biti pozorna?
Nihče ni mogel napovedati, kam nas bo pripeljalo leto 2020. Zgolj v zadnjih šestih mesecih je bilo »na sporedu« več digitalne preobrazbe kot v zadnjem desetletju, saj so se vsa prizadevanja podjetij za digitalizacijo poslovanja in uvedbo novih poslovnih modelov znatno pospešila. V ospredje so stopile rešitve, ki so prinašale hitre rezultate, tudi če niso bile izvedene v celoti. Nekatere naloge so preskočile vrstni red prioritet podjetij, denimo zagotavljanje varnih in zanesljivih povezav za delo na daljavo.
Kaj digitalni preobrazbi prinaša leto 2021? Bodo tehnologije, kot sta umetna inteligenca in podatkovna analitika, še vedno prevladovale ali pa se utegne na vrh prebiti kaj novega? To je naš pogled na digitalno preobrazbo z letnico ’21.
Skrb za podatke
Če naj podjetje kar najbolje uresniči digitalno preobrazbo, potrebuje dobre podatke. Lastne podatke, podatke o strankah, podatke o zunanjih dejavnikih (trgu, dobaviteljih itd.). Razdrobljene podatke iz več virov je v praksi težje urediti, brez pravočasnih in ustrezno predstavljenih informacij, temelječih na urejenih podatkih, pa se je težko odločati in poslovati optimalno. Sploh v luči dejstva, da niso vsi podatki dobri in koristni. IBM ocenjuje, da t. i. slabi podatki ameriška podjetja letno stanejo približno tri bilijone dolarjev, zato je reševanje tega izziva postalo prednostna naloga za podjetja vseh velikosti. Kako se je lotiti? V preteklem letu smo doživeli pravcato eksplozijo platform za upravljanje podatkov strank (CDP). Te zbirajo podatke iz vseh razpoložljivih virov, jih organizirajo, označijo in naredijo uporabne za vse, ki imajo dostop do njih. Podjetja, kot so Adobe, SAP, Oracle, Microsoft in podobna, pospešeno vlagajo v tovrstne platforme, saj želijo podjetjem omogočiti, da dejansko dobijo tako zelo zaželen 360-stopinjski (podatkovni) pregled strank – ker so zanj podjetja pripravljena tudi ustrezno plačati.
Omenjene platforme se zdijo kot praktične bližnjice. Podatki v poslovnih okoljih namreč eksponentno rastejo in ni videti, da bi se ta rast kmalu zaustavila, prej obratno. Analitične platforme, skladišča podatkov in orodja za vizualizacijo podatkov bodo še bolj pomembna za razumevanje podatkov, njihova sposobnost povezovanja v omenjene platforme pa ključ do uspeha ponudnikov.
Hibridni oblak
Že dlje časa je očitno, da se podjetja vse bolj nagibajo k hibridni oblačni infrastrukturi. Od aplikacij kot storitev (SaaS) do mešanice javnih in zasebnih oblakov, hibridne strategije v oblaku podjetjem pomagajo najti pravo (infrastrukturno) ravnovesje za svoje edinstvene potrebe. V zadnjem letu so na področju naložb prednjačili ponudniki velikih javnih oblakov, kot so AWS, Azure, Google, IBM in Oracle. Tudi HPE, Dell (VMware) in Cisco vedno bolj izpostavljajo lastne rešitve, ki podjetjem omogočajo enostavnejšo povezljivost med lokalnimi podatkovnimi centri in oblakom. Pri teh naložbah gre predvsem za to, da stranki v vsakem trenutku ponudijo njej ustrezno rešitev. Eksponentna rast podatkov ne bo bremenila le velikih podatkovnih centrov, temveč ustvarja potrebo po manjših podatkovnih centrih na robu omrežja – tam, kjer ti podatki nastajajo. Vzpon interneta stvari bi tudi brez virusne pandemije poskrbel, da bodo hibridne postavitve prioriteta podjetij letos in tudi v naslednjih letih.
Kibernetska varnost kot imperativ
Kibernetska varnost nikoli ni izgubila pomena, a se zdi, da je zagotavljanje varnega poslovanja na daljavo izpostavilo marsikatero ranljivost podjetij. Hekerji so izkoristili pandemijo koronavirusa za razširitev obsega napadov na podjetja po vsem svetu – ne glede na panogo sta se obseg in intenzivnost napadov povečala za večkratnik. Nujno je zato, da podjetja okrepijo svoja omrežja in nadgradijo svoje strategije kibernetske varnosti ter jih razširijo na domača omrežja in mobilne naprave, s katerimi zaposleni delajo od doma.
Podjetja morajo danes napadalce aktivno iskati – odkrivati v omrežjih, sistemih, aplikacijah. Čeprav se kibernetska varnost ne sliši ravno kot prioriteta z vidika digitalne preobrazbe, je njen nujen sestavni del, celo imperativ.
Doseganje konkurenčnosti bo v prihodnje vse težje in dražje, zato nobena digitalna preobrazba ne bo poceni.
Težišče prodaje se seli na splet
Virusna pandemija in zapiranje fizičnih trgovin sta potrošnike skoraj dobesedno nagnala na splet, družbena omrežja in mobilne aplikacije. Podjetja, ki jim je uspelo ustvariti prepričljive uporabniške izkušnje, se lahko nadejajo, da bodo potrošniki z njimi na teh kanalih tudi ostali. Analitiki prav tako napovedujejo, da povečana spletna in mobilna prodaja nista zgolj posledici začasnih ukrepov, temveč bosta rasli tudi v prihodnje.
Na podjetjih pa je, kako podatke in informacije pretopiti v prodajne rezultate. Bržkone tako, da ustvarijo nakupovalne izkušnje po meri. Če se danes zgolj tehnični zanesenjaki navdušujejo nad dejstvom, da lahko svojemu digitalnemu pomočniku narekujejo e-pošto ali naročilo spletnega nakupa, bo to v prihodnje počelo vse več uporabnikov. A da bi podjetja in predvsem podjetniki dosegli takšno tehnološko zrelost in zmožnost personalizacije nakupovalne izkušnje, bodo potrebna znatna vlaganja. Raziskave kažejo, da 86 odstotkov podjetij ugotavlja, da so se jim stroški pridobivanja strank v zadnjih dveh letih znatno povečali. Podjetja se morajo osredotočiti na razvoj in ohranjanje strank, saj si v teh časih ne morejo privoščiti, da bi jih izgubila. Ponuditi jim morajo odlično izkušnjo na vseh kanalih, kjer komunicirajo z njimi, in povezati informacije iz proizvodnje, skladišča, logistike do spletne prodajalne, mobilne aplikacije ali družbenega omrežja. Doseganje konkurenčnosti bo v prihodnje vse težje in dražje, zato nobena digitalna preobrazba ne bo poceni.
