Uvodnik: Od pingponga do vojne
Več kot 50 let je že tega, kar je nekdo spisal prvi računalniški virus. Takrat je bila to demonstracija izvedljivosti, danes pa so virusi posel, in to zelo dobičkonosen. In seveda sredstvo nadzora, ki ga s pridom uporablja marsikatera (ne)demokratična država.
Spominjam se, kot bi bilo danes – sedel sem v svoji polkletni študentski sobi in v moj novi PC tipkal programsko kodo (najverjetneje v Pascalu), ko so črke z mojega besedilnega zaslona nenadoma začele … padati! Res sem si moral nekajkrat pometi oči, da sem verjel – da, črke na zaslonu so padale v spodnjo vrstico, kot v kakšni risanki. Med tipkanjem, neverjetno! Takrat seveda ni bilo ChatGPT-ja ali Googla, zato je trajalo nekaj dni, da sem med kolegi na fakulteti našel nekoga, ki je sploh razumel, kaj mu pravim, in je vse skupaj prevedel v eno besedo – virus! Moj prvi računalniški virus, ki mu je kaj kmalu sledil še drugi, ki se je z mojim zaslonom šel pingpong oziroma nekakšen Breakout. Priznam, računalnik sem takrat okužil z disketami, ki so krožile med pirati in uporabniki.
Prevrtimo čas za 12 let naprej in virusi so že krožili po omrežjih – v moji takratni (in sedanji) službi se je kot blisk razširil ljubezenski virus in skorajda povzročil nepopravljivo škodo. Takratnemu direktorju podjetja se je zdelo zanimivo odpreti priponko LOVE-LETTER-FOR-YOU, ki mu jo je poslal poslovni partner. Tudi meni, kot takratnemu sistemcu v podjetju, je dan v trenutku postal »zanimiv« – na centralnem strežniku podjetja so namreč začele izginjati datoteke s končnico JPG. Predstavljate si lahko, da so te v podjetju, ki se ukvarja z izdajo medijev, »še kar« pomembne. K sreči smo bili leta 2000 že toliko osveščeni, da smo premogli sistem za samodejno izdelavo varnostnih kopij, ki je celo deloval. In izbrisane datoteke smo uspešno obnovili.
Takratnemu direktorju podjetja se je zdelo zanimivo odpreti priponko LOVE-LETTER-FOR-YOU, ki mu jo je poslal poslovni partner.
Takrat je bilo že vsem jasno: nepremišljeno klikati na sumljive priponke in datoteke je lahko izredno nevarno! Toda nepremišljeni so seveda vedno le »drugi«, sam sem previden in računalniško izobražen, sem si govoril, ko sem še naprej živel nevarno, brez nameščenega protivirusnega programa. Računalniki so bili takrat pač še šibki, protivirusni programi pa počasni in za sistem zelo obremenjujoči. Imeti računalnik, ki moj Word odpre nekaj sekund hitreje, se je zdelo bolj pomembno kot to, da je računalnik brez protivirusnika nevaren. Napaka! Nekoč mi je vseeno »uspelo« klikniti nekaj, kar je povzročilo okužbo. K sreči le mojega računalnika in ne tudi omrežja, vseeno pa je za čiščenje in ponovno nameščanje sistema šel kakšen dan ali dva.
Od takrat na mojem računalniku/računalnikih vedno teče protivirusnik. In ker so računalniki, tudi zaradi pogonov SSD, postali dovolj hitri, ga sploh ne opazim. Tudi zato, ker uporabljam Microsoft Defender, tisti protivirusnik, ki je priložen Windows. Vem, menda ni med najboljšimi na svetu, vendar testi neodvisnih institucij zagotavljajo, da je »dovolj dober«, če le ne naletimo na popolnoma novo nesnago, s katero še ni seznanjen.
Nikoli se namreč nisem mogel sprijazniti, da bi na svoj osebni računalnik namestil katero izmed protivirusnih rešitev, ki zahtevajo plačilo mesečne naročnine. Rešitev, ki so se za marsikatero varnostno podjetje izkazale kot gos, ki leže zlata jajca, saj so jih uporabniki kar privzeto naročali, največkrat že kar ob nakupu novega računalnika. Od nekdaj so se mi zdeli preveliki, preveč kompleksni, preveč omejujoči. Danes, ko je Microsoft Defender »dovolj dober«, je verjetno tudi to razlog, da so zgoraj omenjena gosja malce manj zlata, uspešnih in bogatih varnostnih podjetij za domače uporabnike pa je precej manj.
Kar pa ne pomeni, da varnostne/»protivirusne« industrije ne potrebujemo v poslovnem svetu. Nasprotno, tam je to zelo resen posel, večja podjetja imajo nameščeno še vse kaj drugega, kot le protivirusnike, o čemer lahko preberete v intervjuju z Gorazdom Božičem iz SI-CERT. Kar smo, denimo, videli lani, ko je posodobitev za enega takih sistemov za res velika podjetja, Crowdstrike, ohromila velik del svetovnega digitalnega sveta.
Da take sisteme podjetja morajo imeti, je seveda jasno – virusi danes ne premetavajo več črk po zaslonu niti z nami ne igrajo pingponga. Virusi danes kradejo in izsiljujejo, nepovratno šifrirajo datoteke, nemalokrat so lahko celo orožje. Nekateri »virusi« za mobilne telefone, ki so v uporabi držav, služijo celo za poseganje v zasebnost posameznikov. In ti so v resnici edini, proti katerim ne moremo nič.
Prebrali ste uvodnik v novo številko Monitorja.
Berite Monitor!
- z aplikacijami za iPhone in Android,
- v listalniku PDF,
- na papirju.
- Ali pa se naročite!
