Telekomunikacijski temelji
V panogi telekomunikacij se letos (skoraj) vse vrti okoli omrežij 5G. Ali pač?
Mobilna omrežja pete generacije so tu. Tudi v Sloveniji jih nudijo že skoraj vsi operaterji (z izjemo virtualnih), ki se tako pridružujejo več sto drugim operaterjem po svetu. Vsi skupaj iščejo poslovne modele, kako še bolje monetizirati lastnosti novih omrežij – predvsem njihovo odzivnost poleg velikih hitrosti prenosa podatkov. A panoga telekomunikacij je še bistveno več kot le omrežja. Ta so zgolj temeljni kamen, na katerih gradi.
Zagotavljanje večje zanesljivosti delovanja
Za telekomunikacijske ponudnike je pomembno, da njihova infrastruktura deluje karseda zanesljivo, posebej če imajo opravka s poslovnimi uporabniki, npr. podatkovnimi centri, kjer so jasno opredeljene ravni zagotavljanja storitev (povezljivosti) in tudi kazni za njihovo morebitno nedelovanje.
V želji po zagotavljanju kar najvišje stopnje zanesljivosti delovanja omrežij in storitev se operaterji spet opirajo na tehnologijo. Pospešeno uvajajo tehnologiji umetne inteligence in strojnega učenja z namenom odkrivanja (potencialnih) težav in napak ter njihovega čimprejšnjega odpravljanja, še preden bi te povzročile večjo (poslovno) škodo. Prav zato analizirajo gore podatkov, s katerimi lažje predvidevajo potrebe po povezljivosti in zagotavljajo boljšo kakovost storitev.
Podobno kot banke in zavarovalnice operaterji vedno pogosteje uporabljajo algoritme umetne inteligence za odkrivanje anomalij in prevar pa tudi za odkrivanje novih trendov rabe, iz katerih se nato lahko razvijejo nove priložnosti za zaslužek ali celo poslovni modeli.
Oblačna okolja in storitve
Čeprav industrija telekomunikacij predstavlja največji del panoge IKT, je v preteklosti prispevala relativno manjši delež k njeni rasti. A to se zadnja leta očitno spreminja, predvsem na račun tega, da postajajo telekomunikacijski operaterji tudi ponudniki gostovanj, podatkovnih centrov in oblačnih storitev. Letošnje leto bo zaznamovalo nadaljevanje prehoda podjetij na IT-storitve. Poslovna programska oprema, IT-viri in infrastruktura – vse jim je na voljo v obliki storitev iz računalniškega oblaka, ki jih vse pogosteje najemajo pri lokalnih ponudnikih podatkovnih centrov.
Delovna mesta prihodnosti
Telekomunikacije poganjajo prihodnost dela. Če bomo jeseni in/ali pozimi doživeli še eno zapiranje gospodarstev in javnega življenja, bo to dodatno pospešilo digitalno preobrazbo poslovanja podjetij, v ospredju katere je tudi preobrazba delovnih mest. Prav sodobne telekomunikacije so v času pandemije podjetjem omogočile, da so zaposleni delali od doma, telekomunikacijska podjetja pa postala partnerji pri tovrstni preobrazbi, ki se bo brez dvoma nadaljevala v prihodnjih letih. Zagotavljanje zanesljive povezljivosti, ki jo potrebujejo video konference in poslovne aplikacije, je v času, ko večina zaposlenih dela na daljavo, jasen imperativ.
Pozdravljen, 6G
Tehnološki napredek ne spi. Komaj smo se dobro začeli navduševati nad omrežji 5G, že so po spletu zakrožile prve informacije o njihovih naslednikih, omrežjih 5.5G in celo 6G. A ker so ta od našega vsakdana oddaljena še vrsto let, jih bomo le na hitro opisali. Omrežja 5.5G bodo predvsem evolucija omrežij 5G, njihova glavna naloga bo reševanje izziva interneta stvari in njegovega obsega, torej kako povezati ne več milijone stvari, temveč zagotavljati milijarde povezav. Naslednja generacija mobilnih tehnologij in omrežij, verjetno bo nosila ime 6G, pa prinaša tehnološki preskok. Zanjo se pričakuje, da bo uporabljala visokofrekvenčne teraherčne (!) radijske valove in bo končno premostila vrzel med digitalnim, fizičnim in človeškim svetom.
Internet (skoraj) vsega
Statista je poročal, da je bilo leta 2020 v svetu aktivnih 20 milijard naprav interneta stvari, pri čemer je njegova rast dosegala 127 IoT-naprav na sekundo. Ob takem tempu, ki se utegne celo še okrepiti, analitiki pričakujejo, da bo že leta 2025 v internet stvari povezanih 75 milijard naprav. Kdo bo zagotavljal povezljivost? Telekomunikacijski operaterji.
Ti v internetu stvari, kaj stvari, kar internetu vsega, vidijo izjemno poslovno priložnost. Že zdaj je namreč očitno, da bo v praksi delovalo več internetov stvari. Eden bo potrošniški, prek katerega bodo komunicirale in se krmilile naprave v pametnem domu, npr. sijalke, gospodinjski aparati in pametni govorni pomočniki. Poslovni internet stvari bo vseobsežen, saj naj bi v njem našli tako komunikacijo med (samovozečimi) vozili, podatke srčnih spodbujevalnikov, nadzorne sisteme in seveda komunikacijo nepregledne množice IT-naprav. Industrijski internet stvari bo rezerviran za proizvodna podjetja in industrijo, nanj se bo zelo verjetno priklapljajo tudi pametno kmetijstvo. Po pričakovanjih bo celo vojska imela svoj internet stvari, kamor se bodo povezovale povezane vojaške naprave, npr. videonadzorni sistemi, roboti, orožje …
Ponudniki telekomunikacij, ki bodo morali zagotavljati vse omenjene temelje, bodo zelo verjetno uvedli lasten infrastrukturni internet stvari, ki bo združeval vse infrastrukturne rešitve, senzorje, upravljavske sisteme ter seveda brezšivno povezljivost na vseh raneh.
Da, telekomunikacijskim operaterjem zlepa ne bo dolgčas.
